ajda - Zadnja sporočila

Jamnik je prav lušten hrib, ravno pravšenj za današnji dan. Začnem na Češnjici in se čez strm gozd podam do koče na Petelinovcu. Pred leti je bila to lovska koča v njej se je dalo dobiti čaj ali kaj drugega za popiti. Potem je bila prodana, in sedaj jo nekdo uporablja za vikend. Škoda. Nad kočo stopim na cesto, ki pripelje iz Krope na Jamnik. Par minut po cesti, potem zavijem na
pot, ki gre mimo kmetije Kolombart preko ravnine vse tja do cerkve na Jamniku. Na grebenu pred cerkvijo so bili zameti in še vedno je kar ornk pihalo.
Z Jamnika se odločim za hiter spust, kar direkt pod cerkvijo in naprej čez strm gozd proti Češnjici. Laufati po takem puhastem snegu je res užitek En dva tri sem bila spodaj v grabnu. Tam stopim na gozdno cesto in po njej še kakšnih 10 minut do Češnjice. Med potjo me oblaja srnak, ki se je skrival med zasneženimi vejami
Čist fajn tale Jamnik pejte kdaj gor vam bo všeč

Škednjovec me je že dolgo vabil in strašil V mraku štartam na pl. Blato in grem po lovski stezi na Krstenico. Dan je bil lep, zato z lahkoto sledim stezici, ki me pripelje pod Škednjovec. Da se izognem hoji preko melišč jo uberem kar po svoje med skalami in tudi tam naletim na možice. Na sedlu med Vrhom Hribaric in Škednjovcem malo oddahnem, potem pa previdno proti vrhu Škednjovca. Tine Mihelič je v svojem vodniku zapisal, da je na sedlu konec romantike, pa še res je. Ker pogum ni moja vrlina me je bilo med vzponom po grebenu kar malo strah. Trud je bil poplačan z prekrasnimi razgledi. Ko sem bila spet spodaj na sedlu mi je kar odleglo. Spustim se nižje do melišč in se preko njih podričam v dolinico in kmalu sem spet na mehkih travah. Spotoma sem šla še na Jezerski Stog in se z njega spustila po strmem žlebu in čez ruševje v smeri pl. Krstenica in preko gozda nazaj na pl. Blato. Lep dan je bil

V hribe hodim predvsem zradi živali. Ne zanimajo me višinci niti čas hoje, ki ga porabim za določeno pot. Razveselim se pa srečanja z živalmi. Večinoma so to lepa prijetna srečanja, ki pa se je tokrat nesrečno končalo. Smrt je del življenja tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Objavo sem dala na hribovski forum, kjer naj bi se ljudje nekako predstavljali kako te stvari potekajo v naravi.
Me pa žalosti, da kdo sploh pomisli na to, da bi znala v tem kar sem videla "bolano" uživati.
Dogodek sem objavila predvsem v razmislek vsem nam, ki se večkrat odpravimo v gorski svet.
Pa lep pozdrav vsem

Tudi kdaj prej se je že pojavila na forumu slika mrtve živali, le da nismo vedeli na kakšen način je končala. Pa ni bilo nobenega zgražanja.
Je pač tako, da moraš ti ves čas po nekom "tacat" tokrat sem jaz na vrsti. Le skoristi to možnost to je moja zadnja objava na tem forumu.

Pa lep pozdrav, Ajda

Ja strelec1954 tudi o tem smo potem govorili gor pred kočo, da bi bila lahko vzrok tudi kakšna bolezen.
Sedaj v decembru in januarju se te živali tudi parijo in se preganjajo med seboj. Ta je bil sicer sam, ne veš pa kaj se je pred tem dogajalo z njim. Vzrokov je cel kup lahko.

JusAvgustin ali si še nikoli nisi ogledal nobenega dokumentarca o živalskem svetu v gorah. Te živali se ves čas gibljejo po tanki črti med življenjem in smrtjo. Prav zaradi tega jih ljudje tako občudujemo.
Ni pa nič narobe če človeka to pretrese, tudi mene je. Ne rabiš pa pisat, da je objava bolana. Če vsak dan kaj napišem mi ne bo uspelo napisati toliko neumnosti kot jih je že tebi.

Ja bo držalo, sem proti Kredarici razmišljala si ali nisi. Zvečer sem potem po tvoji objavi videla, da si bila res ti

Slišati ni bilo nobenega kamenja, na predzadnji sliki meni zgleda kot da je zdrsnil. Kaj veš kaj je bilo, je pa rekel meteorolog, da prvič vidi iti kozoroga tu gor.

Sem razmišljala ali naj sploh objavim moje včerajšnje doživetje v gorah, a je bolje, da sem kar tiho. Vseeno bom napisala kaj sem doživela in naložila slike. Mene je dogodek precej pretresel. Vem, marsikdo bo rekel, lej jo "softič" Prav pa softič, taka pač sem.
Sredi dopoldneva prisopiham na Kredarico, par ljudi se je ravno odpravljalo v dolino. Pred kočo ostanem sama, grejem se na soncu in uživam v razgledih. Kasneje pride gor še en pohodnik, skupaj z vremenarjema smo bili štirje. Ravno prav za en klepet. Kljub temu, da imata vremenarja druge obveznosti sta tudi naju prijazno postregla. Vsi smo bili pred kočo, ko pohodnik opazi kozoroga tik pri vstopu na Triglav.
Bil je lep, še bolj mlad samec, bi se lahko reklo, da je bil na višku svojih moči. Opazovali smo njegov lahkoten korak, s kakšno lahkoto je napredoval v tisti strmini. Občasno je stopil na sam rob skalovja, in pogledoval po svojem kraljestvu. Nobene naglice ni bilo v njegovi hoji. Zdel se mi je, kot pravi gorski uživač. Uživali smo tudi mi ko smo opazovali to krasno žival.
Vse višje je bil, če nisi ves čas sledil s pogledom kje hodi si ga spet težko našel. Naredim kar nekaj slik. Kadar slikam takole od daleč kakšna slikca uspe druga spet ne. Sem čakala, da pride ven iz sence, da naredim še kakšno sliko bolj svetlejšo. In res stopi na s soncem obsijani rob. Krasno si mislim.
Naredim par slik, še ena, kje pa je sedaj? In vidim, da počasi drsi po snežni strmini. Vsi v en glas smo zavpili, padel je. Za moment je zgledalo kot, da se bo ustavil, a je bila snežna flika prekratka. Pade čez prvi skalni skok, na snežno strmino spodaj. Se parkrat prekotali z vse večjo brzino in ga odnese daleč spodaj v globel pod Triglavom.
Ostanemo čisto brez besed, kar gledali smo se. Tudi moški del je bil vidno šokiran, da ne bi kdo mislil, da sem samo jaz ena reva. Kar ne moreš verjet svojim očem.
Vso pot do doline me je preganjala misel na nesrečnega kozoroga. Le kaj je šlo narobe, da je revež takole končal. Zakon narave, morda.
Ker objava nima nobene veze s trenutnimi razmerami na Kredarico sem jo prilimala kar sem. Če je komu moteča, jo lahko da zbrisati brez greha.
Pa lep pozdrav vsem.

Jermanov turn

Ne morem se spomnit imam ga pa na sliki ko sem šla na Kalški greben čez Vrh Korena.

Slikano z Vrh Korena mogoče ali tam okrog.

Odgovor pravilen, ben nadaljuj

Miri ti imaš sokolje oči me je prav zanimalo, če ga bo kdo opazil.
Blejsko jezero je

Tudi ne. Je znana gora, tale smer pristopa pa ne tako običajna. Večina hodi gor iz druge strani.

Ne

Fajn, gremo dalje. Na katero goro grem?