bogi - Zadnja sporočila

Na "Pot suverenosti" se podam od pišečkega gradu.
Pot je krožna in markirana s posebnimi markacijami. Na sedlu "Velika bukev" pridemo do lovske koče, od koder je do vrha še 10 - 15 minut hoje. Celotna pot je v gozdu, zato ni razgledov razen tik pod vrhom, kjer se odpre proti Sljemenu.
Z vrha nazaj mimo lovske koče proti Kerinovem spomeniku, od tu pa po asfaltni cesti do cerkve Sv. Jedert in naprej v smeri Pišec proti izhodišču.

Iz kraja Tribanj ob jadranski magistrali se prične nezahtevna markirana pot na Zavrata. Na prve oznake naletimo na elektro-kandelabru ob glavni cesti. Pot gre najprej med hišami po asfaltu, nato preide na makadamsko cesto, potem na stezo. Prvih 250 višincev je malo bolj strmih, nato se pot položi. Sledi še en podoben vzpon, nakar pot preide na gorski travnik in že od daleč zagledamo streho zavetišča. Vse skupaj je okoli 700m vzpona in približno 3 ure zmerne hoje. Povsod je dosti cvetja in zelišč, na poti v dolino pa lepi razgledi na morje.

Boč je zasulo s snegom. Na vrhu ga je kar dober meter. Vzpon sem opravil čez Balunjačo. Tu je snega toliko, da je še pohodna palica prekratka, pa še strmina pod skalo...., ne priporočam, dokler se sneg ne vsede. Na vrhu pa Sibirija, vsaj tako zgleda razgledni stolp. Toliko ledu in ivja na stolpu še nisem videl.
Sestop pa po vzhodni strani (primernejši tudi za vzpon).

Včeraj sva obiskala Blegoš. Vas Leskovica je bila izhodišče in cilj pohoda. Šla sva mimo zavetišča gorske straže na Jelencih in mimo koče pod Blegošem na vrh Blegoša. Travniki na vrhu so v polnem razcvetu, dobri razgledi, še boljša pa malica na koči. Skratka, brez posebnosti in lepo preživet dan.

Čudovita Soriška planina, sploh pa v zimskem času. Vreme kot naročeno, brez vetra, sonce, že skoraj pretoplo,... pa lepi razgledi.
Obšli smo vršace okoli planine od Možica pa do Dravha. Snega še dolgo ne bo zmanjkalo.

"Garmont" tudi v najinem načrtu je bila krožna pot. Pa med potjo izvem, da pot ni shojena in da tam leži veliko podrtega drevja. Zato sva se odločila za povratek po isti poti.

Na Črnivcu je gneča, komaj najdem parking. Pot naju je vodila na Kranjsko reber (Vrh Kašne planine) in od tu še spust na planino do pastirske koče. Med potjo srečava precej turnih smučarjev in pohodnikov. Ni čudno, ko pa je vreme tako lepo, da lepše ne more bit.
Poti so dobro shojene, zimske opreme nisva potrebovala. Povratek po isti poti.

Danes s prelaza Podmeja na Mrzlico. Sončno vreme nudi lepe razglede. Pod Homičem pa se prične vetrovna veselica. Piha z vseh strani, sneg prenaša v zamete, prava Sibirija. Danes si vrh zasluži bolj ime "Ledenica" kot pa Mrzlica. Na vrhu nekaj fotk in nazaj v toplejše kraje.
Večji del poti je poledenele, zato so male derezice dobrodošle, sploh pri sestopu.

Spoštovani "georgia", "Roman 29"in "ewxannabe"
Ni vse tako črno kot vi vidite. Pojdite na teren - na to pot, pa boste ugotovili, da večji del markirane planinske poti poteka tam, kjer so naredili tekaško progo.
Mislim, da je prostora dovolj za planince in smučarske tekače. Če pa kdo išče iglo v kupu sena, jo bo pa sigurno našel.

Iz Rogle na Lovrenška jezera v pravi zimski idili. Pot je dobro shojena in utrjena sploh tam, kjer potekajo tekaške proge.
Od opreme potrebujete le fotoaparat in dobro voljo.
Vreme pa nas je nagradilo s čudovitimi razgledi od Kamniških Alp, Triglava do Snežnika in Gorjancev.

Pot sva pričela in tudi končala pod Domom na Smrekovcu. Koča je zaprta, pot zasnežena, pa tudi blatna. Na vrhu Smrekovca pa že iščeva kape in rokavice. Nekaj fotk, pa že odhitima po grebenu proti Komnu. Nekdo je že hodil pred nama in tako olajšal orientacijo. Vrh Krnesa še ni bil obiskan, zato tudi midva ne greva nanj, pač pa po spodnji markirani poti proti Komnu. Kjer je sneg napihan, se vgrezneš do zadnje plati, kjer ga je manj pa je brozga. Vrh Komna je bil tudi zavit v meglo, zato greva do kapelice.
Po petih urah hoje sva prišla premočena nazaj na izhodišče.

"Mornar", imeli smo svoj avtobusni prevoz, mislim da je bil s 35 sedeži.

Včeraj smo bili na Mangrtu. Na vrh smo šli po Slovenski, sestop pa po Italijanski smeri. Poti in varovala so v dobrem stanju. Vreme nam je bilo naklonjeno in nudilo lepe razglede, pa tudi meglic ni manjkalo.

Včeraj smo prehodili krožno pot na Špik. Pristop po meni lažji poti mimo koče v Krnici, sestop pa po Kačjem grabnu. V spodnjem delu Kačjega grabna (gozd) je pot spolzka, pa je treba kar pazit na korak. Vreme smo imeli lepo, še lepše pa razglede.
Pred ciljem ture še obiščemo Bedančevo kočo. Smo imeli srečo in ga videli pri počitku.

Dvodnevno potepanje po krnskem pogorju smo pričeli v Lepeni. Že na parkirišču je bila gužva, na poti proti Krnskem jezeru pa tudi veliko pohodnikov. Od jezera naprej proti Krnu je bilo manj gneče. Vremenska napoved je bila odlična, pa nas je na vrhu oziroma pri zavetišču ujela nevihta. Kmalu je spet posijalo sonce in na poti nazaj se še enkrat povzpnemo na vrh, nato pa po grebenu nazaj proti dolini. Prenočili smo v koči pri Krnskem jezeru, naslednje jutro pa smo sestopili v Lepeno.

Tudi midva sva naletela na zgoraj omenjeno zaporo, pa sva se po obvoznem makadamu prebila do parkirišča. V dolino sva se odpravila v smeri Mežice, kjer pa je cesta OK.
Sva pa opravila kar dolgo pot vse do Bistriške špice in nazaj. Skoraj 8 ur sva porabila s postanki za 18 km poti in 1400 višincev se je nabralo. Sonce pa je žgalo ,...
Vse pohvale pa osebju na domu pod Peco za zelo okusno hrano,...

Danes smo obiskali Olševo. Parkiramo pri Sv. Duhu, od koder se podamo čez mejo k sosedom do velikih vrat in oken. Na avstrijski strani je precej podrtega drevja, vendar je prehodno. Po včerajšnjem dežju je danes precej razmočeno in spolzko. Nadaljujemo po nemarkirani poti strmo navzgor na Obel kamen, nato pa še po grebenu do Govce. Vračamo se po spodnji poti mimo Potočke zijalke na izhodišče.