Adrenalin E, Dopamin E/F, pri Lienzu (Gries)

Pomoje je razlika kar očitna.

Enako kot če bi na vrhu 6a fiksiral vrv in potem od spodaj napredoval z uporabo nog in vlečenjem po vrvi. Plezalno takšen vzpon ne pomeni kaj dosti.

Še to o soliranju v feratah. Mar ni enako nepredmetno, kot da bi rekel, da si soliral Plemenice oz. Hanzovo/Kopiščarjevo na Prisank ali pa zavarovano na Šmarno?

Ammm, ne vem, če sem te prav razumel.

A to pomeni, da je glede težavnosti/tehnike/moči primerljivo, da se čez smer z oceno 6 (ali pa kero drugo) povlečeš po fiksirani vrvi ali pa jo pleplezaš normalno?

Torej fiksiranje zajle/vrvi v smeri zniža oceno. Od tu moje mnenje, da je razlika očitna.

Samo kot zanimivost o stopnjah, Mašera zgoraj omenjene zavarovane poti po svoji lestvici primerja s C/D-D po avstrijski lestvici za ferate. Je pa to že stvar okusa.

V Dachsteinu ni "nezanimiv skok ali osamljena skala", ampak je lepa stena.
Pa še marsikje. Upam, da pri nas ne posežejo višje.

Res je, slika 5 je tipična poza prostega plezalca.

Daj ne smeši se. Obešanje na zajle z gojzarji, res, zelo podobno. Ti je SamoK lepo napisal. Ampak saj vemo, da mi nič ne vemo in nekdo vse ve.

Ko se alpinistični ali športno plezalni egocentrik vpikne v ferato ali (bolj strokovno obešanje na zajle)

Mislim,da je za vse dosti sten,kjer se lahko obešamo na zajle ali vlečemo po kompletih ali zabijamo kline itd...itd in se pri tem početju ne bomo srečevali...Primož ve kaj govori in se z njim popolnoma strinjam...Dejstvo pa je,da smo si različni in,da isto stvar ponavadi vidimo in dojemamo drugače..

Včeraj sva s kolegom obiskala ferate okoli soteske Galitzenbach v bližini Lienza.

Začela sva z Dopaminom (uradno E, 150 m) in varianto Masohist (uradno E/F, 80 m), šla zgornji del Dopamina nazaj do začetka Masohista in po njem še enkrat gor ter nazaj dol do parkirišča.
V drugem krogu sva šla najprej po ferati ob vodi Galitzenklamm klettersteig (uradno C, cca 50 m), od razgledišča nad slapom sva šla nazaj do ferate Endorphine (uradno C. cca 120m) in končno od nje nazaj do razgledišča na slapom, od koder sva pristopila še do ferate Adrenalin po varianti Luna (uradno E, 250 m).
Vzrok za tako komplicirano kombinacijo je dejstvo, da se po feratah Dopamin in Adrenalin vrnemo na parkirišče izven ograje, zaradi česar potrebujemo novo vstopnico, če hočemo spet priti do začetka katerekoli od drugih ferat.

Vse ferate so zgledno opremljene, tisti deli, ki so ob vodi, so jasno (!) mokri, spolzki, sluzasti in kar je še teh nemogočih pridevnikov. Ostali višji deli so suhi (če imas srečo z vremenom).

So pa očitno težave z ocenami. S kolegom se strinjava, da najtežja ferata sploh ni Masohist, katerega noben del ne preseže ocene E, pač pa del Luna v Adrenalinu, ki bi mu sam dal oceno E/F, saj ima popolnoma enake gibe kot najtežji delu v ferati Kitzlohklamm ali Geiler hengstu. Adrenalin je tudi zaradi dolžine najtežji, veliko delov je na karti na bergsteigen.com ocenjeno vsaj za pol stopnje prenizko - npr. ocena C/D je čisti D, sploh pa so skoraj vsi Cji v resnici C/Dji. To isto velja tudi za obe drugi "družinski" ferati, ki nikakor nista samo C, temveč C/D, saj obstajajo mesta, kjer telo že precej očitno visi na rokah in premiki že potrebujejo stope na trenje. Če si predstavljam v teh feratah ljudi, ki takih gibov niso vajeni, so lahko težave velike.

Skupaj se celotna kombinacija sestavi v 550 višinskih metrov feratanja (da ne bom spet načel debate o plezanju, ki je neplodna in ne vodi nikamor). Več kot polovica teh višincev je z oceno C/D ali višje, kakih 100 m pa z ocenami D/E ali višje. Za tiste, ki to zmorejo, torej čisti užitek.

Hvala Primož! Po vaših stopinjah (eden od tvojih postov mi je dal idejo, da sem se malo bolje seznanil z možnostimi tu)...