Degenhorn 2946 m

Degenhorn, vrh ki mi je bil še teden dni nazaj prava neznanka, se je v soboto zapisal na seznam gora, ki jih ne bo mogoče pozabiti in vrh, katerega črke so bodo svetile v tem seznamu kot skale, ki so se v soncu bleščale kot potresena zrna zlata, ko smo ga zapuščali.
Pot me je začela navduševati že na pl.Volkzeinealm (cca 1800m, kjer je bilo naše izhodišče in kjer se oziraš po premnogih studenčkih, katerih vode brze po zelenih strminah nad njo.
Ko se vzpenjaš v zgornja nadstropja proti svojemu cilju, občuduješ še mnoge druge, ki si utirajo svojo pot v dolino ali pa se prelomijo kot slapovi čez skale, da ti zastaja dih.
Preko pašnikov pa te zvedavo spremljajo pogledi pisanih ovac, v daljavi smo opazili na paši tudi konje.
Pot obkroži tudi več visokogorskih jezerc, še posebno te prevzame jezero Degenhornsee, ki te pričaka na višini cca 2700 m, te pritegne s svojo podobo in ne moreš, da ga ne bi občudoval vso pot do vrha, je kot biser v tem visokogorskem okolju.
Na vrhu se pa tudi kar vrtiš, ker ti je vse novo, vse drugačno, nepoznano. Počasi sprejemaš imena vrhov, ki so ti na ogled postavljena, kar nam nekako uspe s skupnimi močmi, ob pomoči domačina in zemljevida.
Spada tale Degenhorn v skupino Villgratenberge, te pa so ena od skupin Visokih Tur.
Ima še manjšega brata (Kleines Degenhorn, 2849 m, preko katerega smo se spuščali ob povratku.
ja, bilo se je potrebno tudi vrniti, to smo opravili po Ziljski dolini, pripeljali pa po Dravski, torej v vsako smer cca 3 ure vožnje.

Izlet, ki te navdušuje po vsej poti, pogledi te očarajo, vsekakor precej nad pričakovanji, ki si jih ustvariš po bolj redkih fotografijah, ki so bile dostopne.