Ta vikend se zapeljem na avstrijsko Štajersko. V soboto si ogledam sotesko Raabklamm, najdaljši vintgar v Avstriji in bližnjo jamo. Potem grem še malo v Graz. Zvečer se dopravim v Eisenerz.
Danes zjutraj se zbudim že ob 6:30. Ali bi še malo pospal? Nič, rana ura je zlata ura, čeprav celotna tura uradno traja le nekje od 5-6 ur. Z avtom se odpeljem do policije.
Tako pač veleva opis dostopa do izhodišča iz bergsteigen.at:
http://www.bergsteigen.at/de/touren.aspx?ID=402 Od policije peljem še naprej in kmalu parkiram na parkirišču ob izhodišču. Prvi bi bil(ko sem šel nazaj grede je bilo že toliko pločevine, da so parkirali po travnikih), če me ne bi prehitel nek motorist. Skrbi glede novozapadlega snega so bile odveč, saj je ferata mojega vzpona na Pfaffenstein(Schrabachersteig) speljana čez južno steno, ki je bila kopna. Po okoliških hribih pa sem še videl sneg.
Začnem in po kake pol ure pridem na razpotje, po še kake 15 minutah pa se začne mučen vzpon po serpentinah do vstopa v steno. Zemlja je bila tudi razmočena saj je prejšnji dan deževalo, no dobro vidni zdrsi predhodnikov so me opozarjali kje naj pazim.
Pred vstopom v ferato najprej ena zajla nato pa malo proste plezačine(I). Potem se začne zares. Pot je lepo zavarovana, le malo bi bilo treba fiksirati zrahljane kline(dva pa sta bila celo izruvana). Ferata je kar lepo izpostavljena, vse do zaključne grape z lestvijo. Tik pred izhodom iz nje je bilo nekaj snega a so bile narejene stopinje predhodnikov po katerih sem se ravnal. Še nekaj zajl in sem na grebenu.
Težavnost ferate: A-B(ključno mesto sicer B). Osebni vtis: malenkost težja in nekako toliko izpostavljena in dolga kot pot Planika - Mali Triglav. Sicer pa prav luštna feratica z lepimi razgledi v dolino na Eisenerz ter na sosednji Erzberg(rudnik železa po rdeči barvi in obliki sodeč)
Na grebenu se potem usmerim proti vrhu do koder je še kake 15-20 min hoje do vrha. Razgled je bil omejen z oblaki, morda pa bi bilo le bolje da bi še malo pospal, kajti če je na vrhu sonce tu pa tam malo sramežljivo pokukalo, se je med sestopom skoraj popolnoma razjasnilo.
Sestopim po Markus-Steig, ki je tudi A-B a bistveno krajša in lažja(eno mesto A-B, sicer vse A). Spotoma zavijem še v podnožje C-D ferate, ki poteka po zahodnem grebenu. Pri vstopu kup spominskih tablic(v opozorilo).
Na poti navzdol imam potem v zgornjem delu še nekaj težav z blatno potjo in si ful zasvinjam gojzarje, no potem pa pridem na gozdno cesto in nazaj do razcepa in parkirišča.