Tale Korona nam jo je zagodla na vseh področjih. Naenkrat več časa za vse, pa kljub temu omejeni pri delu in ostalih aktivnostih, prav tako športnih. Želja po potepanju je bila verjetno prav zaradi tega letos toliko večja, kot pa vsako leto spomladi.
S kolegom skleneva, da jo letos mahneva okoli Krka, ker je blizu in še neraziskan. Počakava Hrvate, da sprostijo mejo in na ugodno vremensko napoved. Kolegu se pridruži še sin, kateremu je to prvo konkretno veslanje, meni pa sosed, ki je že dvakrat tik pred zdajci odpovedal in mu je bila Novoletna zaobljuba, da letos se mi pa res pridruži.
Sledijo kratke priprave, malo napotkov za novince, pakiranje, ter odhod proti morju. Napoved dopusta na hrvaški spletni strani poteka brez zapletov in prav tako prehod meje. Namen imamo občasno prespati tudi v kampu, da bi se izognili morebitnim težavam ob izhodu iz Hrvaške.
Parkiramo v Jadranovem, 5 metrov od morja, in po uri pakiranja in dobri kavi sledijo prvi zaveslaji proti mostu. Izbrali smo nasprotno smer urinih kazalcev.
Za celotno pot smo potrebovali štiri dni umirjenega veslanja. Zaradi novincev je bilo malo več postankov, kopanja, kavic in malic.
Sva s kolegom ugotovila, da je bilo zaradi tega doživetje bolj umirjeno in lepše.
Vreme ravno prav toplo, malo tudi oblakov in dežja, nevihte pa so nas zaradi novincev iz spoštovanja obšle.
(Če bi veslala sama, bi bilo verjetno spet kot v pralnem stroju, saj so bile dokaj hude nevihte s trombami oddaljene le nekaj km.)
Kampi so trenutno dokaj prazni, lokali pa še bolj.
Vse čestike najmlajšemu (15let), ki je sicer športnik po duši. V štirih dneh ni bil niti za trenutek slabe volje in je suvereno garal, kljub zmernemu vetru in valovom.
Tudi starejši novinec se je izkazal in veslal odlično.
Več pa v slikah.