Severni Velebit

Pozdravljeni,
Ali je kdo hodil po s. velebitu?
Spanje oz. namestitev v Planinskem domu Zavižan.Kakšna je ponudba hrana, spanje...?

Na Zavižanu sem prespal večkrat, zato ti lahko iz izkušenj predlagam, da spanje telefonsko rezerviraš. Obenem pa Anteju povej, da želiš pri njemu tudi jesti, pasulj je vedno na razpolago....in velebitsko pivo tudi.

Garmont, Ante ni več na Zavižanu.
https://www.24sata.hr/news/na-zavizanu-sam-ponekad-zivio-kao-da-je-kameno-doba-559194

Še lani za 1 maj sem prespal pri njem.
No, ja, očitno je tudi ta zgodba končana.

Velebit me je znova poklical, pa sem spet šel za dva dni.
Najprej sem poiskal še preostali 2 točki HPO, ki sta mi še manjkali na Severnem Velebitu. Preko prelaza Vratnik, kjer se Velebit začne, se spustim do odcepa za Stolac in se zapeljem do konca ceste v zaselku Žukalj. Tam me domačin z lovskim psom za dobro jutro razveselili z besedami, da se naj pazim medveda. Pred zadnjo hišo zavijem levo na kolovoz ter mu sledim v desno in nato malo po svoje, da pridem do markirane poti za vrh Jadičeva plan. Orientacijsko je lažje, če se na zadnjem križišču sledi markacijam v desno po makadamski cesti, saj potem ni potrebno iskati prave poti. Ko si enkrat na markirani poti, je pot lepo označena in normalno prehodna do vrha.
Sledila je vožnja nazaj proti avtocesti oz. skozi vas Lipovlje do zaselka Dulibe, kjer me na izhodišču za Korenski vrh že pričakajo domačini, najmanjšega gospodarica ni spustila zraven na pot, ostala dva pa sta šla z menoj, eden skozi spredaj, drugi skozi zadaj, do vrha in nazaj. Pot je lepo označena in normalno prehodna, na začetku skalnatega grebena je v levo žig, markacije so še do vrha Kalić, do vrha Korenskega vrha ni poti.
Ustavim se še v Kuterevu, kjer se malo sprehodim med medvedi, in nato sledi vožnja proti koči Alan, saj sem šel še malo po Srednjem Velebitu ...

Velika Kosa, Balinovac in Velebitski botanični park

Po obisku trgovine v vasi Krasno v osrčju Severnega Velebita sva pogoltnila majhen knedlček, saj je trgovka omenila, da je na poti v službo ob cesti srečala medveda A ob kar polnem parkirišču pod planinskim domom Zavižan sva si lahko oddahnila, saj kosmatinci držijo malo daljšo razdaljo kot ljudje v teh 1,5 metrsko varnih časih..

V lepem dnevu sva se po travnatem grebenu s sedla pod kočo vzpela najprej na Veliko Koso (1622m), spust z nje v smeri hriba Balinovac (1600m) pa je že nakazal malo zahtevnejši teren, ki naju je čakal kasneje. Med gladkimi in razbrazdanimi apnenčastimi skalami sva se spustila do travnika in kasneje še do lepe jase s smrekami s tipičnimi burjastimi frizurami, kjer se nahaja tudi meteorološka postaja. Dobro označena pot z jase do vrha Balinovca pa je bila zahtevnejša, saj vzpon po njej večinoma poteka po že prej omenjeni skalnati podlagi, ki zahteva previdnost tudi glede na plazeča se bitja s cikcakastimi vzorci . Na vršni del hriba sva se vzpela čez skalno stopnjo, ki je najzahtevnejši del vzpona na tem delu poti.

A razgledi z vrha vsekakor poplačajo ves trud. Zaključku kvarnerskih otokov z Rabom, Lošinjem-Cresom ter Krkom se ob dobro vidnem Golem otoku pridruži še severni konec Paga. Lep pogled je tudi proti bližnjim vrhovom z Zavižanom v glavni vlogi, Srednjem Velebitu in tudi kopenskem Primorju z najbližjim mestom Senj.

Spust z Balinovca je potekal po gruščnatem, a lažjem terenu kot vzpon po prej opisani poti in kaj kmalu sva se znašla v gozdu, v katerem prevladujejo od snega zvite bukve, tam pa naletiva na prve tablice s slikami in imeni gorskega rastja, kar je bil znak, da sva prišla do Velebitskega botaničnega parka. Kmalu po severnem kraku »tablične« poti nad vrtačo Balinovac (krožna steza) prispeva do koče ob jasi botaničnega parka in se vzpneva nazaj na izhodišče.
Še bova prišla

Zdravo, a bi mi znal kdo povedat, ce je pot na npr. Balinovac primerna za srednje majhnega psa - glede na ostrino kamnov in skal, prepadnost itd? Je morda kaksen drug vrh bolj primeren?

Brala sem, da je pot v zadnjem delu makadamska. A je ta del posebno zahteven za bolj "bogi" mestni avto? Je kako parkirisce se na asfaltu pa se kaj vec hodi? Hvala za kakrsnokoli info

Spodaj prilagam povezavo do opisa gore in dvemi označenimi potmi nanjo.

Pot mimo botaničnega parka je brez problema, druga (od kapelice) pa ima tik pod vrhom eno zahtevnejše mesto (klini) - kjer bi bilo kužku potrebno pomagati čez.
Pozor na kače!

Makadam je bil pred dvemi leti povsem OK.

https://www.hribi.net/gora/balinovac/30/702

Obvestilo, katero mogoče komu prav pride: https://np-sjeverni-velebit.hr/www/hr/novosti/625-obavijest-za-posjetitelje-odron-dijela-premu%C5%BEi%C4%87eve-staze

Včeraj sem cel dan krožil, pa ga nisem srečal, na koncu je zmanjkalo časa, da bi ga vsaj v zavetišču pozdravil.
Sprehodil sem se po poti parkirišče Zavižan - Gromovača - Pasaričev kuk - Crikvena - Seravski vrh - Alančič - vrnitev po Premužičevi stezi do odcepa za Škrbina draga in potem v iskanju poti na Vratarski kuk, nekoč točka HPO, sedaj pot upoščena, če najdeš odcep te polovico poti vodijo stare markacije, zadnji del pa možici. Vrnitev po cesti, ki je primerna za kolesarjenje, nazaj do Doma na Zavižanu in še skok na Vučjak.
Preživel sem prekrasen dan v tej divjini, ljudi malo na Premužičevi stezi, na vrhovih pa sem sam užival v razgledih.

Pravi trejlaš si postal, Boštjan, v zadnjem času pa še v znamenju medveda. Le pazi se ga, v tretje gre rado!

Tone, sem pazil, pa ni šlo.
Torej včeraj v osrčje te divjine, "kralj" Severnega Velebita pa je zgleda počival.
Ko pomalicam na najlepšem parkirišču, grem po cesti do Škrbine Drage in naprej za Lubenovac. Odcepa za Golubič ni več, ker so na Hajdučke kukove opustili poti, z malo iskanje le najdem stare markacije in jim sledim do vrha, ki je nekoč bil del HPO. Na vrhu me preseneti žig in seveda prekrasni razgledi. Nadaljujem po grebenu do Hajdučkega kuka, pot je dokaj normalno prehodna. Sledi sestop po poti za Lubenovac, ki pa je svoja zgodba, ker je več ne vzdžujejo je v bistvu neprehodna, dobro, da sem bil sam, ker bi me kdo kam poslal ... Ko se le prebijem do ceste, nadaljujem za Lubenovac in nato za Krajačev kuk, kjer že vem, da bo tema mene lovila in ne jaz nje. Vrnitev po Premužičevi stezi v jesenskih barvah in ob sončnem zahodu, no hoja po temi po Severnem Velebitu, pa je že druga zgodba ...