26/7/24
Pisciadu je bil imenitna pika na i tednu počitnic v Dolomitih. Spodnje parkirišče je še zaprto, delajo na njem, ob cesti zaparkirano, zato sem začel in končal kar na prelazu, 8.50€ me je stalo parkirno mesto. Sprva dol, potem pa malo gor, do vstopa v ferrato. Tam se zasmejim kot pečen maček, zarežim pravzaprav, saj nobene gneče. Že res, da je v petek sorazmerno zgodaj ne pričakuješ, a nikoli ne veš. Ferrata čudovita, sploh naj strma in izpostavljena mesta, kar prehitro je bilo konec pripenjanja/prepenjanja na jeklenice. Zadnji del ferrate v prijetni družbi dveh deklet pred menoj, malce čveka o tem in onem, in že smo bili na mostičku in s tem izstopu. Oni naprej, sam pa na travce, malce podoživeti pravkar preplezano. Potem pa palice v roko in juhuhu gor ven, res krasen dan. Mimo koče malce dol do jezerca, ob njem, potem pa preko zavarovanega pragu, skoka, naprej proti vrhu. Do vrha nekaj snežišč, izključno veselje, niti najmanj nadloga, potem še sopihajoč malo sem pa tja in že sem bil na vrhu. Razgledi oh in sploh, tudi sploh in oh, če si se ozrl v drugo smer, oko se ti orosi od prelestnih razgledov. Na eno stran Piz Boe, na drugo Sassongher, vse naokoli pa nebroj gora, bolj ali manj znanih oziroma še nepoznanih. Sestop do koče skorajda mimogrede, naprej do prelaza pa nekaj manj. Gneča na poti, več tistih gor grede, kot sestopajočih, teren pa tak, da si moral paziti, da ti ni kaj odletelo izpod nog. Na izstopu, vrh melišča, malce dričanja, "to mi deli", potem pa cik cak malo sam in malo več v koloni do razpotja, tam pa levo rahlo gor in kaj kmalu je bil pravljični Pisciadu samo še dragocen spomin
Poti in ferrata v brezhibnem stanju, takisto markacije ino smerokazi.
https://tubojan.blogspot.com/2024/07/cima-pisciadu-via-ferrata-brigata.html