Col Rosa

11.08.2011 sva se iz avtokampa Olympia podala na to feratto.Že zgornji del dostopa do vstopa v feratto nam da vedeti da ni za začetnike.Feratta je precej zračna,ker se vzpenjamo po stebru,vendar pa so varovala odlična.Težji je začetek vstopa in pa še eno težje mesto na sredini pri katerem je potrebno kar nekaj telovadbe da se potegnemo navzgor.Vsekakor je potrebno imeti kar močne roke.Sestop po normalni poti 447,vse skupaj 5 ur.

Potrjujem zgornji objavi, zračna in kar zahtevna in na nekaj mestih je res potrebna kar precej podelovaditi.

Na vrhu krasen razgled: Tofane, Antelao, Cristal in Cortina

Col Rosa je hvaležen cilj. Skriva se v zavetju velikanov, a je sam po sebi pravi lepotec. Nanj vodi zahtevna ferata Ettore Boveri, sestop pa je sprehod za vsakogar. Zaradi kratke poti pa je tudi odlična izbira za dneve, ko so napovedane popoldanske plohe.

Najin cilj je bila v osnovi ferata Ettore Boveri. Marsikaj je napisanega o njej, zato sva jo želela preizkusiti in jo oceniti po najinih izkušnjah. Veliko napisanega drži, predvsem da je zelo zahtevna. Steber v spodnji tretjini ferate dosega C/D kategorijo, višje zahtevnost ne presega C. Vendar je to samo del zgodbe. Ferata je tudi dalj časa močno izostavljena, kar marsikdo ne prenese najbolje. Na takega gornika sva naletela ravno v stebru. Srečali smo se tudi na vrhu in resnično je bil vesel uspeha.

Res pa je tudi, da je skala večinoma odlična, z dobrimi oprimki in stopami. Varovala so brezhibna in so na vseh nujnih mestih. Ferata zagotovo ni za vsakogar, ne bo pa predstavljala posebnega problema tistim, ki so se že srečali s kategorijo C/D ali več.

Vrh je lep in odličen razglednik. V njegovi okolici je polno vojaških rovov, saj ima Col Rosa strateško lego nad dolino. Sestopila sva po poti 447, ki naju je zložno in udobno dostavila na spodnjo cesto 417. Pri kampu Olympia sva zavila levo čez mostič in že sva bila na parkirišču. Več v fotozgodbi ...

Koordinate parkirišča ( blizu kampa Olympia ) : 46.5722583N, 12.1170618E

2x po en teden preživel v kampu tik po njim. Pa nikoli gor...vedno so bili drugi plani