|
mirank1. 08. 2011 17:34:39 |
Turo sva zastavila v nedeljo, saj je napoved nakazovala izboljšanje od zahoda. In res že zgodnji jutranji pogled iz Sapade na Cretone in soseščino je obljubljal lep dan. Ker žičnica iz Moosa na trate pod Creto rosso začne voziti šele ob 8.30 (pov karta 13,2eur), sva se razgledala po izhodiščih za še druge ture, ki so v planu tam okoli. No pot št 100 po kateri sva začela pri zg postaji je tako shojena, da ne rabi nobenih oznak, vzpenja pa se zlagoma in je zagotovo ob bolj udarnih terminih močno obljudena. Ob pogledih v katerih prevladujejo vertkalne črte se niti ne zaveš kako hitro mineva čas in le težji odsek ki je zavarovan z jeklenico ob lojtrah ti ne dopušča stalnega razgledovanja naokoli. Povsod se vidijo ostanki vojskovanja iz 1. svet vojne in tako prav do vrha, ki je tudi ves naluknjan. Glede na to da je gora višje kot Triglav niti ne presenečajo nova snežišča v zadnji krnici, ki pa ne predstavljajo nobene ovire, prej prednost pri prehodu prek nadležnega melišča. Vrh z obveznim križem doseževa ob jeklenici čez zadnje skalne stopnje. Razgled kljub jasnemu pogledu na Glockner, Zillertalske Alpe in Karnijce, pa vseeno kar sam obvisi na Treh cinah, Dreischusterspitze, Elferju in ostalih špicah tam okoli. Strada degli alpini-zadnji del na Passo della sentinella, je še precej v snegu in z daljnogledom razločno vidim nekoga ki se oprezno prebija tam čez. Ja ura tam gor mine res hitro ni kaj. Povratek do žičnice ni nič posebej zahtevnega; kratek postanek v Rudi Hute in že nas čaka dolga vožnja domov.
|
|
|
|
tilka6. 09. 2011 12:51:10 |
mirank, ta vrh me že nakaj časa mika, čeprav je za letos najbrž zamujen - lahko poveš, po kateri poti do žičnice, za katero praviš, da ni nič posebej zahtevnega, sta se vračala? Turo opisuje A.Mašera v svoji knjigi, sta sledila temu opisu? Kakšne fotke? lp
|
|
|
|
atoamac6. 09. 2011 13:57:41 |
Zanimiva je tudi krožna tura na Crodo rosso oz. Rotwand. Z žičnico iz Moosa na trate, po poti št. 100 do ostankov vojaških objektov na sedlu Wurzbach (cca 2600m) in nato po nekaj minutah na razpotju namesto navzgor (od tu je do vrha še kakšna ura) po melišču navzdol proti prelazu Sentinella (med Crodo rosso in Elferjem). Sredi avgusta je bilo v grapi še majhno snežišče, ki je bilo letos prehodno v čevljih. V vpadnici sedla, pod drugim snežiščem začne srednje težka ferata do stika s Potjo alpinov, ki se spusti v sedlo Sentinella. Kakih 100 višinskih metrov pod sedlom na levi zagledamo začetek ferate Zandonella, ki je kar konkretno strma, vendar ima dovolj oprimkov in stop. No, tu pa tam se je najenostavneje potegniti navzgor. Pripelje najprej do poličke z vojaškimi ostanki ter se nato še enkrat postavi pokonci, ker konča takorekoč na vrhu. O razgledih na Elfer, Popero, Cima Bagni, dolino Comelico, Karnijce, Julijce itd. ne bi, tiste z druge strani (Croda dei Toni, Tere Cime&Co., Punta tre scarperi/Dreischusterspitze, Visoke Ture itd. pa je opisal že @mirank. Povratek po ta lažji, na nekaj mestih zavarovani poti (zajla, lestve, šodr. Varianta podaljša turo iz Mašerinega vodnika za 4 ure. Mi smo prespali v koči na vrhu žičnice, startali po zajtrku (7.30), in komot spili pivce pred zadnjo vožnjo žičnice, ki je avgusta ob 17.30. Priporočam.
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
(+1) | | |
|
|
|
|
mirank6. 09. 2011 22:21:03 |
Tilka, točno tako kot praviš sva sestop uporabila pot, ki jo opisuje Mašera in se od dostopne poti odcepi v desno pod ravnico Wurzbach v nametani krnici tik nad lojtro. Povezava do steze 15b je kratka in po moje čisto dovolj zavarovana. Ker sva samovarovalni komplet pustila v avtu sva na vrhu po pogovoru z domačinom opustila idejo za spust na passo della sentinella in povratek po delu strade degli alpini. Bo ta že počakala na drugo priložnost, da jo narediva v celoti in z kompletno opremo. Če ne bo večjih poslabšanj vremena je še čas za kopne ture tudi v tem koncu, kar korajžno in srečno vsem.
|
|
|
|
tilka8. 09. 2011 12:27:27 |
Hvala obema za odgovor - ob krasnih slikah se mi še bolj cedijo sline! Drugo leto mi ne uide, pa zraven še kak "kucelj" tam v bližini.
(+1) | | |
|
|
|
|
mirank23. 06. 2017 11:10:11 |
Ob čisto rahlem rosenju smo kar peš pristopili do izhodišča pri Rudijevi koči, kjer pa nas že obsije sonce. Zaradi zgodnje ure nismo na vzponu srečali nikogar. Pot je v celoti kopna in brez sprememb glede na predhodne zapise. Zavetje v kaverni tik pod koto s križem je še vedno v istem stanju kot lani.
1
(+1) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.