Brento oglašujejo kot najlepše police sveta in imajo kar prav. Midva bi dodala, da je tudi domovina lojtric do velikosti XXL, pa še kakšen presežnik bi se našel.
Nam šodrovcem je dostopna le peščica vrhov, vendar je bistvo Brente v njenih feratah. Če nisi preobčutljiv na ozke poličke, obilje zraka pod nogami in globoke poglede te preprosto morajo navdušiti. Tehnično niso pretirano zahtevne, psihično znajo biti za marsikoga trši zalogaj.
Najbolj znana in obiskana smer je Via Bochette z oznako 305, ki v širokem loku preči osrednje gorovje. Sestavlja jo obilica posameznih odsekov, poimenovanih po tem ali onem gorniku, pa tudi glede lokacije se deli na Via Alte in Via Centrali. Poleg Bochette je v Brenti kar nekaj drugih smeri, a pretiranega obiska se tam ni bati.
Tu sva bila nekaj dni in Brento sva raziskovala po dolgem in počez. Vsega začrtanega vseeno nisva uspela narediti. Naletela sva na poledenele odseke, kjer najina oprema ni bila dovolj dobra za varno napredovanje. Se je pa našlo kar nekaj *optimistov*, ki so se po milimetre prebijali čeznje z obilico telovadnih veščin. Midva sva se odločila, da ta del pustiva za naslednji obisk. Težka odločitev, a s pomirjeno vestjo
.
Še nekaj aktualnih informacij ...
Jesenski obiskovalci Bochette so predvsem mladina, zlasti množični so na Centralnem delu. Zato zna tudi sredi Septembra tam nastati kak prometni zamašek. Nekateri se pripenjajo na vsak milimeter zajle, kar gre počasi. Večina se umakne hitrejšim, se pa najde tudi kakšen, ki te gladko ignorira.
Kočo Brentei v lasti CAI so zaradi rekonstrukcije zaprli, možnosti prenočevanja v njej ni. V leseni lopi poleg koče deluje le postrežba osnovnih pijač in jedi. Predviden datum zaključka rekonstrukcije je konec leta 2022.
Zaprtje Brentei-a je izkoristila dobro urico oddaljena koča Alimonta, kjer so cene polpenzionov nastavili precej visoko. Ni se naju toliko dotaknila cena, kot dejstvo, da za ta denar dobiš bore malo. Zvečer greš lačen spat in zjutraj lačen na pot. Umivalniki so na hodniku, voda mrzla, tuš je menda zaprl gospod Covid. Edino tu. Letos sva prespala v marsikateri dolomitski koči, a povsod sva imela odlične izkušnje, tudi v bližnji soseščini. Po kasnejših informacijah je razlog menda v nedavni spremembi lastništva, koča je namreč privatne sorte. Kakorkoli že, kakšen priboljšek v nahrbtniku pri tej koči ne bo odveč. Nekaj najinih vtisov se najde v fotozgodbi ...