Konjščica - Monte Sagran - Sagranberg (1931m)

Fajn si opisal pot in razmere. Dobra izbira za nedeljsko turco, kjer se ni gnetlo 30 in več ljudi kot na sosednjem Kovku in Lepem vršiču

Po pričakovanjih so bila travnata pobočja nad izhodiščem dobro "oprana", a so nama snežni ostanki vseeno omogočili precej lagoden vzpon na smučeh vse do zadnjih hišic.
No, kajpak sva vedela, da naju višje gori čaka čisto sveža pošiljka snega. In ni bilo samo to, čakal je skoraj popoln paket: zlato-rumeno sonce, širni razgledi, ki so se bohotili nad pokrovom megle ter nedotaknjena pobočja, katera so kar sama od sebe vabila k zavojem.
Iz sedelca Fontana Fredda sva se nato povzpela še na Lepi Vršič (Cima Bella) in tudi tam sva našla lepo smučljivo flanko, ki naju je z malo iznajdljivosti pripeljala nazaj na že omenjeno sedelce. Od tu pa spust po gozdni cesti nazaj do izhodišča. Seveda z obveznimi artističnimi vložki po krepki skorji, ki ni držala smučarja ter nižje solidno smučljivi kombinaciji mokrega snega in trave.

lp d

Na tem predelu se je zbralo včeraj kar precej ljudi. Ker sva bila malo pozna, po stezi ni bilo gužve, ravno obratno. Vrhovi pa so bili precej oblegani, kdor s krpljami, kdor s smučmi. Najprej sva šla na Konjščico-Sagran, potem sva nameravala na Lepi Vršič, toda meni so se odlepali psi, tako sva na polovici obnila in odsmučala. Morda še bolje, ker je bil zahodni del manj oblegan in je bilo kar precej pršiča. Lep dan tudi danes, med hojo sploh ni bilo čutiti mraza...Veliko starejših smučarjev, kar daje upanje, da bo ta zimska radost lahko dolgotrajna v času...Ne bi rada na stara leta samo posedala pred televizijo.

Monte Sagran in Starhand sta mi bila še do nedavnega povsem nepoznana vrhova, s čudnimi imeni, pa še težko mi jih je bilo ločiti med sabo.
Predvsem pa nista tako obiskana kot M.Cocco in Cima Bella, kar ju seveda naredi še bolj privlačna.
V nedeljo tako v mrzlem in vetrovnem jutru na krpljah proti pl.Dolinzi mimo nove koče Rif.Nordio-Defffar, kjer sva ugotovila, da so vsi ostali predhodniki zavili v smeri Ojstrnika. Pa ne samo to. Tudi sledi smučarjev so se v smeri sedla Lom povsem izgubile. In prav tako na pl.Dolinza ni bilo videti nobene gazi, nobenih sledi. Kot izumrla snežena pokrajina.
Občutki so bili mešani, treba je bilo iskati markacije, ki so vodile proti gozdu. Po prihodu iz gozda pa spet nedotaknjena širna belina, nikjer nikogar, samo mrzel severni veter, ki je vrtinčil sneg in netil občutke divjine.
Na sedlu je bila odločitev lahko, tokrat samo na Sagran, Starhand bo počakal.
Svojo špuro sva vlekla tako še naprej do vrha, kjer kljub mrazu nisi mogel, da se ne bi zadržal in občudoval širnega pogleda, ki se je odpiral, čeprav zastrtega z oblaki, ki pa so okolico še dodatno očarali.
Žal mi je bilo samo, da križa z znamenitim napisom v slovenščini ni bilo videti.

Povratek pa proti sedlu Forza di Fontana in pod Lepim Vršičem nazaj v dolino, tako da je bil krpljarski krog sklenjen.

Včeraj smo pa šli Četrkova skupina upokojencev PD Škofja Loka na veličastno turo na zaključek Karnijcev.To so bili štirje vrhovi malo nad 1900m. Vzpona je pa le bilo okrog 1000m. Zapelješ se seveda v Italijo na Trbiž in za Trbižem na desno.V vasi Ukve se zavije na Ukovsko dolino.Cesta je sicer lepa, asfaltirana,samo malo ozka.Izhodišče je bilo Osteria del Comoscio-1130m. To smo zavili na levo, po desni smo se vračali nazaj.Hodimo po strmi deloma betonirani cesti mimo lepih vikendov,tudi domačij in nepokošenih bolj travnikov kot pašnikov.Nekako na 1600 m pa smo se razdelili. Boljša skupina je šla levo na Kovk in Lepi vršič. Malo lažjo pot so imeli ostali na Konščico in Starhand. Kovk -po italijansko Monte Coco je visok 1941m.Gor je seveda križ.Nato smo se spustili dol na prelaz in šli na travnati Lepi Vršič-Cima Bella-1911m. Tu pa se je pasla živina.Na Kovk vodi stezica, na Lepi Vršič pa greš prek pašnika.Naš naslednji vrh pa je bil Konjščica -1931m ali Sagranberg -po italijansko Monte Sagran. Ti trije vrhovi so v Italiji-se pa tako rekoč gibljemo v bližini meje-srečujemo mejne kamne.Že z Lepega Vršiča smo videli našo drugo skupino, ki je bila že na Konjščici.Naš naslednji cilj pa je bil že v Avstriji -Starhand-1965m-naš najvišji vrh. Pot na sam vrh je nekoliko skalnat. Križ se nahaja celo na grebenu malce pod vrhom.Tja nismo šli. Dobili smo se nato z drugo skupino pri izviru pod Starhandom in se vrnili na izhodišče seveda po drugi poti.

Brane, križa s slike 24 ni bilo januarja nikjer. Očitno je bil cel pod snegom. Sem vesela, da še stoji.

sunny day , miss you slovenija

Super! alessio, si mi prebudil lepe spomine

mmmm.... katere? slika 20 ?? p.s. tam za mano, za hrbtom so bili nekateri avstrici z smuceh iz Feistrica cez Oisternig in do koce Nordio ...brez covid testa, šverc komerc

Alessio, čudovito. Pivo je še v dobrem, kdor čaka, dočaka

o.k. zmenjeno

V iskanju sonca sva pristala na mejnem grebenu med Italijo in Avstrijo. Zamislila sva si krožno pot od oštarije Camoscio nad Ukvami do vrha Starhand, nato grebensko prečenje do Monte Sagrana, spust proti planini Ukve in vzpon na Lepi vršič. Željo po vzponu na bližnji Kovk nama je odpihnil veter.

Nasploh se vreme ni kaj dosti menilo za napovedi. Na temperature pod -10°C sva računala, na konkreten prepih in meglo pa niti ne. Oba sta se pojavila iznenada in na srečo se v najinih nahrbtnikih najde marsikaj za take razmere. Tokrat sva uporabila vse .

Celotna pot je odlična varianta za krplje, malo manj za pešake brez tega pripomočka. Pot je mešanica trde, večkrat tudi poledenele podlage, mokastih zametov, klože in še kaj bi se našlo. V primeru megle je napredovanje brez poznavanja terena ali GPS sledi lahko težavno.

Cesta iz Ukev do zadnjega parkirišča je BP, ob vikendih pa vam bodo v vasi pobrali 5€ za njeno uporabo.

V nedeljo smo Benetki prehodili štiri vrhove v Karnijskih Alpah.
Monte Cocco-Cima Bella-Konjščica/Sagranberg-Starhand.

Lep gorniški pozdrav.