Monte Forcella

sobota, 14.1.2023

900m visoko štel zvončke, na vrhu 1108m visoko pa pocrkljal čebelico z marmelado iz rogljička Kakšna zima

Za mostom prek Bele sem zavil desno proti Campiolu, šel pod avtocesto in takoj za mostom preko potoka Favarins parkiral na večjem parkirišču. Smerokaza za Amariano in Forcello ni več (polomljen), so pa seveda markacije (CAI 415). Krasno vreme in par prijetnih srečanj med vzponom, obilo samote na vrhu, tudi prelestnih razgledov, globokih misli in seveda slasten panin. Tudi dol grede srečanje in klepet, eden še na vrhu, drugi pri stavolu s taistim možem kot gor grede. Od stavola Valaconin naprej je pot na enem bolj izpostavljenem mestu podrta, tam previdno, drugače bolj sprehod kot planinska tura. V soboto seveda, danes je tam zima in oprema mora biti sedaj temu primerna. Zavetišče je stalno odprto, v njem je kamin, kjer se lahko zakuri in si kaj skuha. Meni in princeski pred petimi leti so, danes se iz dimnika ni pokadilo. Po turi še ovinek do slapa Favarins in enak zaključek kot dobrih pet let tega. Res moram enkrat, v poletni razmeri, potegniti na Amariano in res se moram (vsaj) enkrat, vračajoč se iz Karnije, vreči v tolmun pod slapom

https://tubojan.blogspot.com/2023/01/monte-forcella-2023.html

Ko greste k slapu, ne puščajte NIČESAR v avtu in raje pustite avto odklenjen. Včeraj sva šli po tej krasni in večinoma senčni poti. Po vrnitvi sva nahrbtnika odložili v prtljažnik avta in šli do slapa. Po 15 min sva našli vlomljen avto skozi razbito zadnje okno. Oba nahrbtnika sta izginila, dokumenti, bančna kartica, na srečo nama je ostal denar in 1 telefon, da sva lahko takoj prijavili vlom in preklicali kartico. Karabinjerji na Trbižu so nezainteresirani in neprofesionalni. Proč od njih! Več raznobarvnih stekel na parkirišču je kazalo že na več vlomov na enak način. Pazite!

zmeraj tam že leta nazaj bivša žlahta - policaj in žena iz avstrijie - doživela isto, karabinieri iz Amaro dobro vejo za to ker se vec let dogaja, morebiti sigurno en domacin, da bi ga strela ali kaj drugega udarla enkrat za zmeraj!

Potemtakem sem imel sam srečo, da sem jo dobro odnesel Dvakrat tam, dva čudovita spomina. Sploh prvič, ko sem bil v zavetišču prijetno postrežen s pašto oziroma fusilli con salsa alla erbe in koščkom pečene klobase

Malo dalj sva hodila do izhodišča, ker sva se izognila omenjenemu parkirišču, a nič zato. Bilo je vredno, saj sva hodila preko mostu, ki je sicer zaprt za ves promet, a z lepimi pogledi proti gori San Simeone na eni in Monte Pisimoniju na drugi strani, vse preko krasne reke Bele ali Felle po italijansko. Ta reka te spremlja skoraj po celi Železni dolini, pred San Simeonijem se pa združi s Tilmentom, ki izvira pod sedlom Mavrio. Meni krasen pogled na njuno sotočje in ne vem, če ni ta pogled najlepši prav z Monte Forcelle.

Kot že rečeno v zgornjih zapisih, pot krasna, senčna, tokrat vsa v svežem zelenju. Najprej sva stopila do bivaka Forcella, kjer je res krasen svet, z lepim ozadjem gora. Od tu je potem še približno dve uri do Amariane, a ta tokrat ni bila v planu. Vrh Monte Forcela pa izredno razgledišče, mene je najbolj pritegnil prav pogled na prodišča Bele in Tilmenta ter San Simeone. Pogledi pa sicer segajo na vrhove zelo poznanih gora in sicer v desno so predgorja Amariane, nato za drevesi čepi sicer Monte Peralba, nato pa Monte Coglians, Sernio, Grauzaria, Zuc dal Bor, Pisimoni, Kaninske gore, Javor, Lopič. To so le nekatere.
Seveda sva se ustavila pri tolmunu Favarinis in nujno je bilo potrebno tam tudi "tace" namočiti, saj brez tega ne smeš domov. No, tudi brez zaključka tura na obrežju reke Bele ne.