Monte Pizzocolo naju je uspel presenetiti, predvsem z dostopom *Tre Amici* z zahodne strani
. Smer je divja, strma, slabo uhojena in hkrati najbolj direkten pristop na sorazmerno nizek vrh. Ključna mesta so varovana z vrvjo, jeklenic in ostalih pripomočkov tu ne boste videli. Brez varovanja bi bil marsikateri prehod močno vprašljiv in tako je vse do vrha. Veliko je tudi prostega praskanja po strminah, ki nimajo ravno ugodnega izteka. Sestop poteka po nasprotnem pobočju hriba in je povsem enostaven, primeren za vsakogar. Nasprotno pa je *Pot treh prijateljev* rezervirana le za izkušene sladokusce.
Parkirala sva tik pred vasjo Navazzo na osrednjem parkirišču. Nadaljevala sva mimo cerkvice na hribčku in se kmalu znašla na makadamski cesti BVG220, kasneje še na poti 279 v smeri sedla Passo Spino. Že prej sva na označenem odcepu zavila levo na najino smer 202B. V začetku vse skupaj ni bilo nič posebnega, višje pa sva hitro zašla v strme robe. Pot je solidno označena, a kljub temu njen potek ni vedno povsem razviden. Predvsem zaradi divjine, izpostavljenih prehodov in slabo uhojene potke. Očitno ta dostop na Monte Pizzocolo nima kaj dosti obiskovalcev. Zvesto sva sledila markacijam in te so naju varno popeljale mimo ključnih mest. Na vrhu sva se kar malo odahnila in si čestitala za odlično izkušnjo
.
Sestopila sva po običajni varianti vzpona 211, ki je za razliko od *Tre Amici * čisto enostavna. Z vzhodne strani je vrh namreč dokaj nedolžna zadeva, ki ne zahteva kaj več kot osnovno kodicijo in smisel za orentacijo. Poti in razcepov je v spodnjem delu namreč veliko, a tudi oznak je več kot dovolj. Midva sva sestopila v vas Gaino in se po poti 203 mimo Monte Castela vrnila na izhodišče. Če odmisliva vročino ... za prste obliznit
.
Koordinate izhodišča (parkirišče pred vasjo Navazzo) : 45.684493, 10.636555
Podatki o prehojeni poti : 25 km / 1800 m višincev