Monte Raut

Na ta 2025m visoki apnenčasti razglednik nad Furlansko ravnino smo se podali s sedla Palla Barzana, kamor smo se pripeljali iz Maniaga skozi predor in lepo vasico Poffabro. Megla je prekrivala jezero Barcis, a smo ga višje le ugledali, enako kot jezero Selva na drugi strani gore. Pot je obledelo označena, mestoma dobro skrita v visoki travi, mestoma precej posuta z drobirjem, večinoma pa poteka v strmem jarku, ki seka južna pobočja pod škrbino Forcella Capra. Precej ohlapna jeklenica nam je pomagala čez dva skoka, ki sta bila - morda zaradi letošnjega monsuna, morda pa je tako zmeraj - mokra in spolzka. S škrbine smo nadaljevali lagano sportski ob in po grebenu, še enkrat ob krajši jeklenici in v malo več kot 3 urah in pol dosegli izredno razgledni vrh z rdečim križem in vpisno knjigo. Žal smo razgleda videli samo pol, saj je poletni zrak prinesel meglo, ki je visela ob grebenu. A tista polovica obseže celotne Furlanske Dolomite, najvišje špike Dolomitov, del mejnega grebena Karnijcev, nekaj Julijcev in v idealnih razmerah še Visoke Ture. Navzdol smo uživali v vožnji po melišču. Na sedlu nismo znali pojasniti Italijanom, zakaj tam plapolata dve italijanski zastavi, tirolskih motoristov pa to ni zanimalo. Na povratku smo v Poffabru občudovali arhitekturo in rožice pa tudi kapučin, v San Daniele pa (jasno) pršut in glaž črnega.