Evo, danes je prišel na vrsto ta poskus. No, žal je ostalo le pri poskusu. Skratka: očitno mi je uspelo na ključni orientacijski točki dostopa (tam, kjer pot doseže razločno grapo, po kateri je speljana navrtana smer), pot prav grdo zgrešit, tako da sem pot najprej popolnoma zgrešeno iskal nekam proti desni (ja, tako je, če ne obstaja noben uporaben opis, pa tudi na zemljevidih stvar ni vrisana) in pri tem najbrž izgubil več kot uro časa. Ko sem naposled obupal in se že želel vrniti k avtu, pa sem skoraj po naključju našel pravo smer in prišel do vstopa v ferato. Čeprav sem bil zaradi omenjenega lutanja že pozen, sem se vseeno odločil za vstop, potem pa me je (sodeč po voluharjevih fotkah zgoraj že precej pri vrhu ferate, nekje pri 10. fotki iz voluharjevega članka) ustavila strgana zajla na eni prečki. Prehod čez sicer najbrž ne bi bil popolnoma nemogoč, je pa teren skoraj navpičen in izpostavljen in si brez špage nisem upal tvegat. Tako sem pač sestopil nazaj po ferati, kar ni bilo čisto lahko, tako strašno pa spet ne.
Skratka, o zadevi lahko rečem naslednje: kot prvo, Divjina z velikim D. Tudi oni del okrog Zuc del Bora se lahko pred temle skrije. Drugo: klope sem si s hlač trebil tako rekoč celo pot. Mislim, saj v vseh poročilih s poti v okolici je bilo to omenjeno, ampak resnično nisem verjel, da je tako hudo. Brez najboljšega repelenta nikar sem. Tretjič, pot je sicer markirana, ampak slabo uhojena in terja previdnost. Kar se tiče orientacijske zanke, o kateri sem govoril, samo tole: kot po dolgi prečki mimo plezališča in skozi gozd pridete do strme skalnate grape, polne svedrovcev, je ne prečkajte! Pot se grape v resnici samo dotakne, prehod proti ferati je treba iskat na isti strani, po kateri ste do nje prišli. Naprej so sicer opazne neke sledi, ampak to so bržkone samo sledi redkih obiskovalcev, ki so - tako kot jaz - tu zalutali. In četrtič: za vzpon po ferati v trenutnem stanju zelo priporočam nekaj metrov vrvi. Ziher je le ziher.
Če vas vse to ni odvrnilo od obiska, potem kar veselo. Sicer pa, resnici na ljubo, obstajajo tudi lepši hribovski kotički, kjer je manj klopov, čeprav ima tudi to svoj čar ...