Monte Tersadia

https://tomazsarc.blogspot.si/2017/03/monte-tersadia-1132017.html

sobota, 5.10.2019

Izhodišče sva imela na sedelcu Forcella Lius, kamor se pripelješ iz Paulara ali Ligosulla, od koder sva se tudi midva. Parkira se lahko tudi dvajset minut peš hoje višje, a je tam malo prostora in bi znalo biti težko obrniti, če bi bil ta prostor že zaseden. Do kakih dvesto metrov pod vrhom pot vodi po gozdu, zato razgledov do tam ni kaj dosti, si pa potem bogato nagrajen z njimi tekom nadaljnega vzpona. Lega Tersadie je takšna, da nudi imenitne razglede na vse strani neba, človek bi zgoraj kar sedel in sedel in se razgledoval. Čeravno sva na najinih poteh pogosto sama, kot od stvarnika pozabljena, sem bil danes presenečen, da je bil hrib samo najin in ves ljubi dan nisva srečala nikogar. Moža, ki sta na izhodišču pripravljala drva, sta seveda izvzeta. Vreme je bilo prekrasno skoraj do konca ture, več kot primerno za potepanje po vršacih. Skoraj do konca, potem pač ne, saj se je ulilo, čim sva se odpeljala domov. Pot, ki sva jo opravila, zna biti prijetna tudi v poletni vročini, saj visoko pod vrh vodi po gozdu, torej v senci. Za pozimi pa menim, da je primernejša tista iz Rivalpa, zato jo nameravam opraviti na smučeh, ko zapade dovolj snega. Priporočljiv potep, je res lepo

https://tubojan.blogspot.com/2019/10/monte-tersadia.html

Dolinski izlet po severu Italije je bilo treba zacinit s hribovskim izletom in s prstom tavajoc po zemljevidu sem na slepo izbral Monte Tersadia, ki je obljubljala ne prevec strm vzpon. Startal sem iz sedla Luis in ... prisel nazaj ocaran. Vrnil sem se po isti poti ceprav se mi je kar tozilo da si nisem mogel vzet nekaj dodatnih ur, da bi obredel zavoj mulatjere na drugo stran in/ali nekoliko nizjih kucljev, ki se nahajajo v istem masivu, priblizno zahodno od vrha Tersadie. Super tura, ki spominja na katero iz Karavank, dolgi del po gozdu bi lahko bil komu dolgocasen, meni ne.