Sicer ne vem, kako je, če zadeneš sedmico, je bilo pa pet prostih dni, pet dni vremena, potem pa še ta tura...več kot sedmice na kupu
Pri sestopu iz Breznjaka ( Monte Brizzia), sem zadnjič razmišljala o tej poti, a da bom tako hitro naredila kljukico, ma niti v sanjah, in ja…hladno jutro in ker smo se odločili »stišati« v eno avto, smo se kar hitro ogreli, vsaj mi na zadnji »klopi«
. Zapeljemo se v Tabljo ( Pontebbo), parkiramo na cilju, da ne bo v sestopu nepotrebnih korakov in še kako smo si ustregli. Malo se iščemo med ulicami
, a nato po ulici Deposito direkt mimo modre "pločevinaste hišice", kjer nas oblaja še hripavi psiček, nato pa cel dan preživimo sami, s svojimi mislimi.
Kar hitro pot pokaže svoje divje čare, svojo zračnost, strme trave, divje grape in kar z malo cmočka pričakujem kaj sledi, a prehodi so neverjetni, prečna stezica, vse do stika s strugo, neverjetna, kljub strmemu terenu sicer ozka, a zavarvana, malo te »napsihira« odvečno listje ali kak tobogan brez dna, a kljub temu koncentracija ne popušča, saj globočine Vogla nič ne privlačijo. Pogled med potjo uide naprej, kjer se že kaže obris ogromnega podora, a dokler nisi tam, niti ne slutiš te razsežnosti. S prečke smo "prileteli" k vodi in če bi bila pot lažja, verjamem na poletno gnečo, saj te struga čisto očara s tolmunčki, balvani in ambientom nasploh. V izogib padcem, baje eden v skupini zelo rad nehote namaka noge
, je »mama A.« poiskala res odličen prehod, skale suhe, držale kot »sekundc«, malo višje smo vajo ponovili in vsi suhi prečkali strugo.
Od tu se že vidi, kaj sledi, in ker je bilo v opisu predhodnika, mogoče bolje levo ( hvala »bagi«
) in ker mi desni šodrovc res ni dišal, sem se brez obotavljanja držala tega »mogoče« in ja, priporočam levo grapo, ki sicer res izgleda grdo, ampak se skoraj sprehodiš čez, v primerjavi z desnim šodrom, ter se zaletiš v markacijo in možicla. Cena leve je, da izstopiš blaten, a to je nič, glede na ostalo ekipo, ki je kar »našodrala«, tako, da so obrnili, ter prišli tudi po levi do vrha. Ampak, ko sem izstopila iz podrtije, je grlo na glas zavriskalo
, malo ni vedelo, da še ni konec
, ostali del pa je doživljal neverjetne občutke ob pogledu na okolico, imela sem namreč občutek, kot da sem na Marsu. Stolpiči nad plazom, razmetani balvani in kar čutiš, da pod in nad tabo še kar vse živi. Smo imeli priliko videti manjši podor, kar je tu verjetno stalnica. Sledila je zaslužena malica in kmalu se vsi zberemo in delimo občutke.
Nadaljevali v cikcaku, malo po markacijah, malo po svoje, nato nas je pot pripeljala do razpotja ( desno Mokrine) in pričakal nas je na novo zapadel sneg, a je šlo brez problemov, v veliko pomoč pa seveda nove, obnovljene zajle, saj brez teh, ne vem, kako bi. Od silnega navdušenja, ker smo opravili s potjo, smo skoraj zgrešili odcep prvega vrha, nemarkirane, a dobro vidne in sledljive Bruke ( Monte Bruca, baje ima tri vrhove, čeprav, ko brskam po spominu, je le ta izgledal dosegljivo
). Še ena, zaslužena, kakopak, malica, ter razgledovanje okoli, ja vreme nam je res služilo. Ker pa je čas tekel, dan je še kar kratek in ker sva s sotrpinko obe že bile na Breznjaku ( Monte Brizzia) se odpraviva po poti 501 v dolino, fantje pa naredijo še ovinek, sva pa bile vsaj pol ure v prednosti z enim vrhom
. Sestop v Tablje brez posebnosti in kljub temu, da ni dolgo nazaj, ko sem tu hodila, pot res ne razočara.
Hmm, kaj povedati, ko je že veliko napisanega…nad potjo sem očarana, strme, ozke prečnice ne pustijo napake in s tem zavedanjem je pot naporna in zahtevna, hkrati pa ti pogledi na drzne grape, prepade, divji svet in samoto dajo tisto nekaj več. Naša »čredica« si zasluži pohvalo, saj je idrska naveza, z eno samo štajerko res uspešna, hehehe in naša energija na takih poteh je res imenitna in hkrati deluje kot tiho vzpodbujanje, ko glava hoče nagajati
in cmoček postaja cmok
Bi pa rada pohvalila ekipo CAI Pontebba, ki skrbi za to pot (in seveda tudi za ostale poti), po katerih lahko hodimo in jih doživljamo, ker bi drugače verjetno ostale skrite in težko dosegljive, ali kar nedosegljive...vse pohvale za vztrajno delo!!!