Prijazna oskrbnica mi je ob rezervaciji dala vse potrebne informacije o spremenjenem izhodišču-to je zdaj takoj nad naseljem pri Baiti sun bar (začetek smučišč).
Odkar je plaz odnesel eno veliko ploščo pod vrhom Antelaa je cesta naprej za javni promet zaprta, v poletni sezoni vozijo s kombiji (5eur) do koče Scooter, sedežnica pa poleti sploh ne vozi. Vse to zaradi nevarnosti padajočega kamenja, a šmenta v času smučarske sezone pa nevarnosti ni
Zanimiva koča zgrajena 1895 je res še večinoma ohranjena v originalu in stoji na res lepem mestu. Kmalu po prihodu občudujemo sončni zahod nad Crodo dal lago, desno se vidi silhueto Cinque torri, prek doline zavzema dobršen del panorame kolos Pelma. Kasneje, ko še zadnji žarki razžarijo ostenje Antelaa, pa je že čas za večerjo. Start je bil še v temi ob 6h, prvi sončni žarki pa so obsijali vršni del Sorapissa, ko smo že prekoračili Forcello grande. Od tu naprej, po prečenju pod bivakom, vstopiš v pravi amfiteater sten. Mukotrpni vzpon po melišču in kratek skalni skok, krajše lažje prečenje v levo in že si pred ključnim mestom (kaminom). Nad tem mestom prečenje v levo, malo skrotja in dolgo prečenje v desno niso zahtevni tako, da se predajamo razgledom. Dostop na vrh zadnjih 100 višincev spet zahteva koncentracijo, ko pa stopimo na vrh, razgled na vse strani presega vsa pričakovanja. Ob povratku smo na vstopu v smer srečali edine gornike na naši poti, a takrat (ob 12h) so se vrhovi že začeli zavijati v megle.
Uspela nam je lepa tura na to krasno goro, plani za naprej ostajajo, saj bo verjetno zdaj konec visokih kopnih tur