Terza Grande

Največja sestrica. Lp!

Na Terzi Grande sem bil prvič pred štirmi leti, ker pa enkrat ni nobenkrat, se je bilo treba vrniti. Ker uporabnega opisa tukaj še ni, ga bom opisal. Najboljše izhodišče za goro je Pian di Casa v dolini Pesarina in preko planine Mimoias, nanjo pa se lahko povzpnemo tudi iz doline Val Frison ali pa iz Sapadde, točneje iz Granvile. V vsakem primeru je treba priti na passo Oberenghe. S kolegom tokrat greva izpod forcele Lavardet, mimo planine Mimoias po poti 202 na prelaz Enghe, tu se odpre krasen pogled na Monte Brentoni in velikane Dolomitov v ozadju, Civetta, Pelmo, Antelao. Od tam nadaljujeva po skoraj ravni stezi do priključka poti 314, ki do tam pripelje iz doline Val Frison. Čez slabe pol ure sva na prelazu Oberenghe, od tam se je treba nekaj metrov spustiti na severno stran, potem pa naju stezica takoj popelje v levo in se prične strmo vzpenjati po travnatih JV pobočjih Velike Terze. Ko se skrotast, delno travnat, ter skalnat svet konča in so naprej samo še skalna pobočja odloživa palice (tukaj jih je zanekrat še varno pustiti) in si nadeneva čelade. Smer je lahko sledljiva, saj jo nakazujejo rdeče pike in možici, plezanje ni težavno, saj se večinoma hodi. Vršni del postane nekoliko zahtevnejši, vendar komaj kakšno mesto doseže II. stopnjo težavnosti. Prehod čez krajši kamin, že skoraj pod vrhom nama olajša vrv, ki je še vedno zanesljiva, čeprav deluje že rahlo preperelo. Na vrhu pa se odpre veličasten pogled, ki sega na najvišje vrhove Dolomitov, Visokih Tur in pa seveda naših Julijskih Alp. No tako je bilo danes, lahko, da vedno ne bo tako lepo. Na vrhu sva si vzela kar dolg postanek, saj bi bilo škoda zamuditi take poglede. Sestopila sva po poti vzpona. Sledil je še obisk sirarne na sedlu Razzo, potem pa skozi dolino Val Frison (tam srečam neutrudno kolesarko in znanko izpred dveh let z Monte Siere in koče Zovo Rito iz Campolonga), spregovorimo nekaj besed in spet povabi na obisk v Campolongo. Cesta do doline je že nekaj let nespremenjena, slaba, uradno zaprta, vendar vozijo vsi, ki imajo nekoliko višje avtomobile.

Zakaj pa ne še tretjič na Terzo!

Tokrat po spletu okoliščin iz Granvile oz. vasice Palu v Sončni dolini. Dolga je pot po dolini, potem pa se lepo prične vzpenjati. Nekaj podrtega drevja ne moti preveč, sicer pa lepa pot. Vzpon na vrh lajšajo sveže pike, ki označujejo smer vzpona, staro preperelo vrv je od zadnjega vzpona zamenjala prosto viseča jeklenica. Po sestopu greva preko prelaza Oberenghe in prelaza Mimoias na južno stran, ter se povzpneva na prelaz Elbel in po lepi poti v dolino.

Lepotica Karnijskih Alp vabi vedno znova.

Tokrat od koče F. De Gasperi pod Campanile di Mimoias in na sedlo Mimoias, ter naprej na prelaz Oberenghe. Nadaljevanje na vrh je že večkrat opisano, jeklenica je še noter in manj veščim pomaga pri vzponu. Sestop sva opravila preko opuščene planine Mimoias na izhodišče Pian di Casa.

Še vedno je lepa in privlačna. Me smo šle po poti št. 314 z izhodiščem v Sappadi. Na poti ni posebnosti, rdeča pike nad sedlom Oberenghe varno vodijo proti vrhu, jeklenica v žlebu pod vrhom je OK. Do sedla je tudi dovolj vode. Smo imele le smolo z vremenom, a zgodba se je srečno iztekla. Je opisana tukaj
http://stezeinsledi.blogspot.si/2017/07/terza-grande.html

Srečno na potkah

Terza Grande je z namestitvijo jeklenice v žlebu pod vrhom postala razgledna gora, dostopna vsakomur z nekaj gorniških izkušenj. Starejši zapisi omenjajo plezarijo, ki pa jo razen nekaj potegov po prosto viseči jeklenici z zankami ni več.

Najkrajša cestna povezava med izhodiščem Pian di Casa v dolini Pesarina in dolino Sappade trenutno ni mogoča zaradi gradnje mostu. To je cesta, ki poteka pod ostenji Terza Grande ( Strada Provinciale 465 ). Ker je to delno makadamska cesta v slabem stanju je tudi sicer ne priporočam.

Koordinate izhodišča Pian di Casa : 46°30"01.2""N / 12°38"18.9""E

Mah tista cesta je zaprta več ali manj stalno (znake vidim tudi ko vozim mimo odcepa v dolini). Z gradnjo mostu pa tudi ne bodo "dosegli" naših v Ušniku.

Oj bagi, kako čudovite razglede ste imeli, že zaradi njih bomo me morale turo ponoviti
mirank, me smo se prvi dan zapeljale do vseh izhodišč iz katerih smo imele planirane ture, da ne bi v nadaljevanju dopusta naletele na kakšna presenečanja ali pa po ne potrebnem delale ovinkov. Med drugimi tudi iz Campolonga po dolini Val Frizon, in sicer po onem načelu, da morda pa kljub prometnemu znaku, da je cesta zaprta, se pa vendarle da. No, na mostu so bile postavljene fizične ovire tako, da smo se prepričale, da res ne gre in smo se poleg Val Pesarine, ki je bila tudi občasno zaprta, poslužile Val Piove. Sem napisala tole, da ne bi kdo poskušal z nasprotnega konca (iz smeri F. Lavardet), ker tam se pa ovire da obvoziti.
Srečno na potkah in tudi cesticah, ki vodijo do njih

Zdej počasi več ne bom vedel o čem pišete. Cesta Campolongo-F Laverdet je uradno zaprta z znaki na obeh začetkih že vsaj nekaj let(kar ne pomeni da se ne da peljati če že vztrajaš, je pač tako da med tednom verjetno nekaj čarajo, čez vikend pa se načeloma da). Mi smo v torek šli na Brentoni skozi Val pesarino in kot piše Bagi je dejansko malo nad Pian di casa zaradi gradnje nadvoza-mostu (cesta prečka smučišče) znak zapore ceste (z narisanim obvozom) in urejen obvoz cca 100m po makadamu. Po mojem se tam da peljati tudi ob delovnih dneh. Nisem bil pozoren, ma mislim da je tisto izhodišče za T grande še malo više od gradbišča. Vračali smo se prek Saurisa
Srečno in zanesljiv korak

Cesta pri omenjenem smučišču je prevozna brez težav.

Zapora je na cesti, ki je na zemljevidu označena z roza črto. Most gradijo točno tam, kjer smo zaključili povratek s Terza Grande po poti 314. Kljub prepovedi jih je kar nekaj poizkusilo srečo, a obračali so tudi motoristi.

sobota, 21.9.2019

Nedavna tura na Monte Siero je bila čudovita, komaj sem čakal naslednje v gorah, ki se dvigajo med Sappado in Val Pesarino. S Terzo Grande se čakava vse od lani, kajti nanjo sem se nameraval odpraviti kmalu po vzponu na Piccolo Siero. Prosti čas je omejen, sonce ne sije ves čas in tako sva se spoznala šele danes. Začel sem približno tri kilometre naprej od gostišča Pradibosco v dolini Pesarina in se od tam preko sedel Passo Mimoias in Passo Oberenghe povzpel pod Terzo. Čeravno visoko pod vrh težjih mest ni, skrotje in mestoma izpostavljen svet zahtevata previden korak. Jeklenica v žlebu dodobra olajša vzpon preko najzahtevnejšega dela ture, sestop seveda še bolj. Prelestni razgledi z vrha in krasno vreme med turo. Pravljično

https://tubojan.blogspot.com/2019/09/terza-grande.html