V petek, 23.9. se je naša druščina odpravila do lepe doline v Karnijskih Alpah - Val Pesarine. Namenili smo se povzpeti na tri gore. Za dve smo imeli izhodišče v koči F.lli Gasperi. Do nje smo se povzpeli iz doline od koče Pian di Casa. Lepo speljana gozdna potka 201 nas je pripeljala do table z oznako zapore zaradi podora. Odločili smo se, da pogledamo, ali je pot res neprehodna in izkazalo se je,da je po njej prečilo grapo že kar nekaj nog, saj je bila steza kar dobro udelana. Tako smo brez problemov dosegli prej omenjeno kočo, odložili nepotrebno in nadaljevali proti vrhu Creton di Clap Grande, kamor vodi pot št. 232. Vzpon po gruščnatem terenu ni bil nič kaj navdušujoč. Na razpotju smo se odločili da za ogrevanje skočimo na Forc. del Alpino. Po grapi je hoja in plezarija neproblematična,dosega 1.stopnjo, na prehodu čez, med dve steni zagozdeno skalo, pa je bila potrebna večja spretnost in moč. Dosegli smo škrbino in nadaljevali levo po na novo postavljenem "obvozu" ferate 50, speljanem po JV steni Cretona di Clap Grande. Zračna, lepa, zahteva kar nekaj moči v rokah. Na dnu te ferate smo nadaljevali po grapi navzdol in pod steno, preden začne travnato gruščnat teren, zavili desno po poti, označeni z velikimi rdečimi pikami in možici. Pripeljala nas je na Clap Grande. Cela petkova tura je bila v znamenju grušča, megle, ki se je menjala z redkimi obdobji sončnega. Kljub temu smo se v kočo vrnili zadovoljni.
2. dan - Ferata del 50 na Creton di Culzei. Zbudili smo se v jasno jutro, ki pa nas je razveseljevalo le tja do 11h. Začeli smo na poti 316,ki se začne pod kočo,prečili strmo grapo in se po dobre pol ure hoje znašli pod vstopno steno.Opremo nase in v steno. Na začetku všečna plezarija za ogrevanje se je nadaljevala v lepo speljano in zračno ferato, ki je dobro zavarovana. Na vrhu spet megla, pa vseeno smo bili deležni nekaj pogledov proti Sapadi in na okoliške vršace. Sestopili smo proti Forc. del Alpino in nato po grapi, po kateri smo se prejšnji dan vzpeli. Na problematičnem mestu čez zagozdeno skalo smo se varovali z vrvjo.
Ker smo bili pri koči dokaj zgodaj, smo se namenili raziskati dolino in v njej tudi prespali.
3.dan nas je k sebi zvabila Terza Grande. Par km pod prelazom Lavardet je začetek gozdne ceste, ki prelje mimo Casere di Mimoias (pot 202), nadaljuje proti Paso Enge in dalje na Paso Oberenge. Tam smo se ločili od poti 314, ki vodi do Sapade in nad to potjo zavili levo v strm breg. Po travnato gruščnatem terenu smo se vzpeli do stene gore, si nadeli čelade, spravili palice in nadaljevali v steno.Pot ni problematična. Plezarija 1-2 stopnje nas je pripeljala na razgledni vrh, ki je bil tokrat obsijan s soncem. Ob pogledu na vrhova, ki smo jih dosegli prejšnja dva dneva smo ugotovili, da sta očitno abonirana na meglen zastor ob točno določeni uri
. Na vrhu smo skoraj uro pasli oči na krasnih razgledih, potem pa se spustili po smeri vzpona. V dolino smo prišli hitro, potem pa v avto in skozi krasno vasico Sauris domov. Zgodil se nam je res lep podaljšan konec tedna.