Bom kar pod to temo nadaljeval, da se ne odpira nove.
Garmisch je bil dva dni nekako moja baza za ture. Vanj sem se pripeljal iz Francije preko mejnega prelaza z Italijo po imenu Motgenèvre in potem po avtocesti skozi dolino Suze in okoli Torina potem pa po običajnih cestah z Garminom da se prišpara cestnina.
Garmin je odličen za to le vsake toliko časa te hoče kar na avtocesto speljati, čeprav sem vedel da še nisem blizu Milana, kjer je obvoznica džabe. Potem pa do Komskega jezera pa malo ob njem in nato čez Chiavenno v Švico in čez Maloja Pass pa mimo St. Moritza v Avstrijo in od tam na avtocesto ter pri Imstu ven in čez Fernpass v Garmisch.
Tam je bilo prvi dan oblačno. Lahko bi morda že začel s turo a ne bi imelo smisla v tisti megli, s po možnosti še kako ploho(nevihte niso bile napovedane). Tako sem malo šetal po Garmischu. Tipično alpsko turistično mestece.
Prenočeval sem za 27 EUR v svoji sobi pri privatnikih(z zajtrkom, ki sem si ga sicer moral narediti sam s tistim kar so imeli v hladilniku). Gazda mi da zvečer dostop do interneta na katerem preverim še vreme. Res, naslednja dva dneva bosta lepa kot sem že slišal na radiu. Prvi sicer še z malo megle. Gazda mi je rekel da splošna napoved za Bavarsko pri njih ne drži vedno ker je lahko v npr. Münchnu dež oni pa imajo sonce. Odvisni so od fena. Bolj je priporočal avstrijsko napoved za Tirolsko. Sicer pa je rekel, da imam najboljšo napoved tako,da zjutraj pogledam proti vrhu gore na katero se mislim vzpeti!
Domačin bo že vedel!
Zjutraj po zajtrku se odpravim do žičnice. Cilj prvega dne: Alpspitze(2628 m)! Žičnica pelje do izhodišča poti na 2050 m. Na vrh vodijo tri poti:
1. Nordwandsteig - to je normalka! V glavnem zavarovana hoja najprej skozi dva tunela(svetilka ni nujna) potem zavarovana hoja(A) z le dvemi, tremi mesti A/B in od sedla (združitev s Schöne Gänge) obična hodačina z nekaj zavarovanimi mesti(A/B).
2. Schöne Gänge - V začetku lažje prosto plezanje (I-) potem nekje A/B ferata do sedla, kjer se združi z normalko, ki je od tam naprej obična hodačina z le nekaj varovanimi mesti(A/B).
3. Alpspitz-Ferrata: Najtežja, čeprav ne toliko tehnično kot bolj kondicijsko in psihično(ni za vrtoglave razen v primeru če ima meglo tako kot jaz
). Na dveh mestih B, ostalo A/B in A, je pa vseskozi do vrha zavarovana. Temu se pravi zelo dobro varovana pot in je vzorec kako bi morale poti biti zavarovane. Za naše poti(za katere pravimo da so nekatere "dobro varovane") - utopija. Vse skupaj traja kar dve do dve in pol uri, z vpenjanjem še malo več. Vpenjati se velja v spodnjem težjem delu, v zgornjem pa ni več tako nujno ali pa samo z enim karabinom razen seveda če nismo začetniki, sicer porabimo preveč časa saj se pot proti vrhu na koncu neizmerno vleče.
Za začetnike pa je to lahko lepa učna ferrata.
Ubral sem naslednjo pot: najprej po Schöne Gänge do sedla in po normalki nazaj do odcepa Alpenspitz-ferrate, po njej na vrh in zopet po normalki dol do zgornje postaje žičnice. Mislil sem iti dol po Schöne Gänge a se mi ni izšlo s časom. Obe poti sta sestopni, po Alpenspitz ferrati sicer tudi ni prepovedano dol mora pa biti po moje duhamorno.
Vseskozi je bilo malo megleno a je tudi posijalo sonce vmes. Predvsem na vrhu kamor sem zaradi tako zapletene poti prišel dosti pozno. Nato se spustim po normalki. Najprej zoprno melišče oz. krš(palice so spet zakon!) nato sledi malo zavarovanega(ravno toliko da je treba palice skupaj in spet narazen dati
) potem pa po malo izpostavljenem grebenu do sedla t.j. stičišča normalke in Schöne Gänge. Zaradi pomanjaknja časa sem šel naprej po normalki namesto po Schöne Gänge kot načrtovano.
Ko sem prišel zopet do zgornje postaje žičnice sem že zamudil zadnjo(s čimer sem potiho sicer računal) in se spustil peš dol do zgornje postaje žičnice za Kreuzeck. Ker nisem imel orientacije kam bom prišel ven sem mislil iti že direkt do Garmischa a sem preračunal da se utegne medtem že stemniti. Tako jo mahnem po Jägersteig do Hammersbacha. Ravno prav se je izšlo saj sem prišel ven ravno ko se je lepo naredila tema, od Hammersbacha do parkirišča pri spodnji postaji pa je bilo vsega cca. 20 min hoje. Iz Garmischa do avta bi bilo dalj(vsaj kaka ura). V Hammersbachu sem takoj našel gostilno za tradicionalni pir(bavarska pač!
). Od tam proti avtu pa sem šel skupaj z Nemcem, ki je ravno prišel iz Zugspitza(Hammersbach je izhodišče za Höllental Klettersteig). Je pa šel tudi po zloglasnem Jubileumsgratu(D, prosto pa mestoma celo do -III). Malo še razpravljava. Ko izve da sem iz Slovenije seveda ve za naše gore, Triglav,... Pri postaji žičnice se posloviva in vsak v svoj avto.
Če sem že pivo takoj našel(da bi imel z njim na Bavarskem take probleme kot v Franciji bi bila že sramota
) pa sem imel toliko večje s sladoledom. Vsi sladoledarji so bili(podobno kot v Franciji) ob cca 22.00 že zaprti(še en primer nobl turističnega mesta z nobenim nočnim življenjem), no tu se je kot zasilna bilka ponujal še odprti McDonalds a sem potem le našel še eno normalno odprto slaščičarno. Potem pa sem se zapeljal na avstrijsko stran v Ehrwald in k izhodišču za naslednji dan. Lahko že uganete kam!