Med velikonočnim potepanjem po Bavarski sem obiskal tudi zanimivo feratico Oberlandsteig blizu Ingolstadta.
Opis v nemščini:
http://www.klettersteig.de/klettersteig/oberlandsteig_blau/13 Po izvozu iz avtoceste A9 proti Nürnbergu, se nekaj časa še vozim po predmestju Ingolstadta, nato pa se postopoma cesta preko primestnih naselij prelevi v cesto po lepem bavarskem podeželju, pa tudi postajala je vse ožja z vsakim odcepom pri katerem sem zavil. Tudi vasi so bile vse redkejše. Na koncu prispem do kraja Aicha, od tam je še kak kilometer, dva do izhodišča. Zgledalo je zabačeno, nekje v bavarskem gričevju a na parkirišču je bilo polno avtomobilov. Pot je težko opisati. Če ne bi imel Garmina, ne bi najdel. Na zgornjem portalu je opisana druga pot, ki je morda lažja.
Na parkirišču se opremim in grem. Pred sabo vidim tamkajšnje plezališče in plezalce. Dostop do ferate je namenoma označen tako, da te pelje čez dva skalna skoka(selekcija šibkejših). Obema se da, kot sem videl kasneje, izogniti. Prvi se nahaja takoj po začetku poti če sledimo smerokazom in je nekje I, drugi pa po razcepu rdeče (lažja, tudi sestopna) in modre (težja) pot, takoj za razglediščem. Kdor hoče iti po modri poti se mora spopasti torej še z enim skalnim skokom (nekje do -II). Varovala se potem ne začnejo še takoj, ampak lažje plezanje (-I) in hoja potekata po gozdu brez njih. Na tem delu me je pot spominjala nekoliko na pot Malega princa okoli Bilega Kuka. Občasno se modra in rdeča pot tudi približata in tu je tista fora, kako se obide drugi težji skalni skok: najprej po rdeči in preskok potem na modro
Ko pridem do varoval, gre pot najprej nekaj časa dol. potem pa se začne prečnica. Pravzaprav je vsa ferata ena sama izpostavljena prečnica, ki delno poteka nad tamkajšnjim plezališčem. Težavnost na gornjem portalu močno pretirava: je le nekje A/B. Ni pa seveda za vrtoglave. Tudi markacije so na novo prenovljene tako da pot ni težko sledljiva.
Nazaj sem šel po rdeči, ki je običajna hoja z dvema zajlama(A/B). Pravzaprav gremo lahko tudi obratno: najprej po rdeči, potem pa nazaj po modri. Prečnica je prečnica, le vedeti moramo kako se izogniti skalnemu skoku navzdol če tega nismo vešči.
Tako pridem zopet do razcepa poti pri razgledišču in se povzpnem še nanj(kratka -I). Razgled na bavarsko gričevje oz. Altmühltal kot se tisto področje imenuje, je prekrasen. Potem grem nazaj do parkirišča in opazim, da gre neka bližnjica direktno do njega. No, in to je pot po kateri se lahko izognemo tudi prvemu skalnemu skoku. Le pot je speljana okoli zato, da je bolj zanimiva in da izloči že na začetku morebitne nepripravljene.