Watzmann

Lani avgusta, prečenje celotnega grebena.

https://simsoneblog.wordpress.com/precenje-watzmanna/

Nepozabna tura!

Škoda, da predhodnikom ni uspelo. Vreme je pač vreme in na taki turi se z njim ni za šaliti.

Celada ni le zato, da ti kej ne prileti v glavo, marvec je njen namen scitenje tilnika ob zdrsu. Drugace pa lepa tura. Ob Valentinu Stanicu kot prvopristopniku je tudi Hermann Buhl pustil svoj pecat. Vzhodno steno watzmanna preplezal v zimskem casu, ponoci, sam in brez svetilke kot trening za himalajo, kot zanimivost

Pozdravljeni!
A mogoče kdo ve kakšne so kaj razmere za na Watzmann?

Če ti tuj jezik ni tuj, poizkusi spodaj:

https://www.davplus.de/watzmannhaus

Živjo mirccar! Bila prejšnji vikend na Watzmannu, pot je kopna. Pot je sicer precej fizično naporna, narediš 2200m vertikalne višine. Ko sem brskala po netu sem zasledila, da gredo nekateri krožno pot ali pa prečijo celoten greben in gredo po isti poti nazaj, midva sva za ta podvig imela premalo časa. Do koče sva potrebovala 3 ure hoje, čeprav je na samem startu pisalo 4 ure. Od koče do prvega vrha Hocheck je bilo dve uri hoje in nato še do naslednjega vrha Mittelspitze nekje 45 min. Do Mittelspitze je priporočljivo imeti čelado, prej je niti ne rabiš in samovarovalni komplet, midva ga sicer nisva uporabila, vendar je pot na enem delu precej izpostavljena. Večina jih je bilo brez čelade in tudi brez varovalnega kompleta. Če te še kaj zanima pa kar vprašaj. Spodaj prilagam povezavo enega bloga, zanimivo branje:
https://simsoneblog.wordpress.com/2016/06/15/precenje-watzmanna/

Hvala lepa obema za izčrpne odgovore.

Lp,
Miran

Avgust 2016 - Greben Watzmann oziroma prečenje nemškega Triglava.

Tokrat smo šli pogledat kako izgleda vse skupaj in primerjava z našim očakom je kar ustrezna . Greben precej spominja nanj, množične procesije še bolj . Snega tokrat ni bilo, ni pa redkost da ga kakšna ohladitev prinese tudi v avgustu. Watzmann ima namreč zaradi neskončne nemške ravnine pod njim posebno klimo.

Izbrali smo pot iz Wimbachbrücka in do sem so potrebne dobre 3 ure iz Ljubljane. Parkiranje je urejeno in plačljivo. Za en dan parkomat zahteva 8,6 €, za dva 11,5 €. Balkanske variante parkiranja brez plačane parkirnine ne priporočam, ker take modele lisičijo. Preverjeno .

Pot do koče Watzmannhaus je izjemno prijetna, v pozno popoldanskih urah tudi senčna. Do nje potrebujete cca 3 ure. Koča je prijetna, nočitev in hrana poceni. Spanje s PZS izkaznico pride 12 € , popolnoma svež dunajc s pečenim krompirjem in solato 12,5 €, pivo 3,6 €. Večerjo je potrebno naročiti do 19.30, rezervacije prenočišča so samo telefonske.

Vzpon na prvi vrh Hocheck ( 2651 m) je nezahteven, takoj za njim se nahaja preprost bivak. Večina pride samo do sem. Tukaj se začne grebensko prečenje Watzmann-a preko Mittelspitze ( 2713 m) vse do Südsspitze ( 2712 m). Od tu naprej se greben spušča in pot se kasneje usmeri preko pobočij proti koči Wimbachgrieshütte.

Grenben Watzmann-a je na začetku prečenja videti hudo nabrušen, vendar so prehodi lepo speljani. Zahtevnost je primerljiva s triglavsko. Kdor pri nas potrebuje SVK, ga bo tudi tam, drugače ni nujen. Stanje varoval je prav nič nemško, se pravi slabo. Jeklenice so italijansko ohlapne, čelada in rokavice priporočljive.

Po zaključku prečenja grebena sledi dobrih 1000 m hribovskega spusta po skalah, meliščih in travah. Nadaljnih 1000 m spusta je skoraj neopaznih in poteka po enkratno urejeni dolinski poti vse od prijazne koče Wimbachgrieshütte do izhodišča. Vse pohvale vzdrževalcem .

Vsekakor priporočam opisano smer prečenja in zgodnjo uro odhoda iz koče. Obisk Watzmann-a je namreč podoben romanju Slovencev na naš Triglav. Na celotni poti se nabere za 2400 m višincev in 26 km dolžincev. Markirani časi so zelo bogati, Nemci so za vse skupaj predvideli 17 ur .

Pred dvema dnevoma opravil pot še v obratni smeri. Močno priporočam! To je prava smer, kjer gredo domala vsi plezalni deli navzgor in večino hoje na grebenu navzdol! Tudi sestop do Watzmannhaus je bolj varen. Čas je približno isti ali celo malce krajši.

Edini večji minus je mučni 4 in pol urni vzpon iz Wimbachgrieshütte na Sudspitze. Kondicijsko je torej še malce zahtevnejše a imamo tu že pri samem vzponu kar nekaj plezačine (okoli I) za razbitje monotone hoje.

Kljub nekoliko krajšemu času celotne ture, zaradi južne lege vzpona, vseeno priporočam zgodnejši štart. Pri spustu s Hohnecka malo pozornosti na, od množic podobno zlizane skale kot na Triglavu, ki znajo navzdol malo bolj nagajati - malo previdnosti! Še vedno pa je ta sestop mnogo varnejši kot v obratni smeri do Wimbachgrieshütte.

Imamo seveda veliko nasprotnega prometa in med tem ko že vidim kako bi v Sloveniji godrnjali in me zmerjali, tam ni bilo nobenega problema. Malo da ne sem bil celo atrakcija, eni so me celo spodbujali, pri srečevanih na grebenu, pa ni bilo problemov. Enkrat sem jaz počakal, enkrat pa drugi.

Pot v obratni smeri do malo po Wimbahgrieshütte ni označena. Od te koče gremo kar naprej kamor kaže glavnina smerokazov, do prvega križišča, tam pa so že smerokazi.

Čas do te koče od parkirišča, je močno pretiran. Namesto 3 in pol ure je dobri dve uri. Vzpon od koče na greben je pa kar realno štiri in pol ure, resda še s slikanjem in krajšimi pogovori z že zelo zgodaj spuščajočimi se. Na grebenu so časi tudi malo pretirani kot je že @bagi ugotovil, spust do Watzmannhaus je tam tam, do parkirišča pa zelo pretiran, dobri dve uri namesto tri in četrt.

https://tomazsarc.blogspot.com/2019/08/precenje-watzmanna-10-1182019.html

Sem pričakoval poročilo saj sem videl vaše vpise v knjigo na Südspitze.