Ni tako velikopotezna tura kot zgoraj od rozke
, niti ni gorskokolesarska ampak cestna klasika, pa vseeno malo opišem izlet na naš najvišji cestni prelaz. Želja je bila Bovec - Vršič, zaradi vročine pa je bilo potem samo Trenta - Vršič. Velikokrat sem se nanj že povzpel iz Kranjske Gore, letos pa se odločim za Primorsko stran in moram reči, da je kljub temu, da je vzpon daljši, premagaš tudi večjo višinsko razliko, vsaj zame iz te smeri vzpon lepši. Poleg tega pa sem imel občutek, da je tudi manj prometa kot iz Kr. Gore.
Začnem pri Domu v Trenti in se preko serpentin, uživanju v razgledih na okoliške vrhove počasi povzpnem proti vrhu. Vmes se ustavim še na razgledni točki Šupca, kjer so ostanki nekdanje Avstro-Ogrske tovorne žičnice med Kr. Goro in Kal- Koritnico in uživam v razgledih z tamkajšnje razgledne ploščadi. Zanimivo, da sem to do sedaj kar nekako vedno spregledal. Na vrhu pa vroče, brezvetrje in polno pločevine in seveda ovc
Po daljšem postanku in martinčkanju pa uživaški spust v dolino, seveda z veliko mero previdnosti, kajti prometa je bilo kar precej v obe smeri (kakšno je šele moralo biti proti Kranjski Gori
) Skratka lepa, klasična tura, ki se je končala z prijetno in osvežujočo (brr) ohladitvijo v Soči malo pred Trento.