Bela peč

http://tomazsarc.blogspot.com/2013/11/bela-pec-monte-bila-pec-17112013.html

Krasna tura " voluhar ", vreme vam je dobro služilo, klapa je taprava, fotke pa so vedno numero uno.
Lep pozdrav in varen korak vam želim!

Bela peč, v soboto 7.6.14 - http://www.preberite.si/bela-pec-monte-bila-pec/

Barbara,

lahko prosim za informacijo, če je še kaj snega na poti?
Najlepša hvala.

...ko Italijani napišejo "samo za experte", veš, da boš doživel kaj adrenalinskega in nepričakovanega, ne samo sprehod čez gozd in dolga je bila pot, cilj pa je prišel na vrsto kot zadnji in še ta je bil pod vprašajem...midve pa sva švicali še preden sva naredili prve korake, hehe
S Sella Nevea pod zastrašujočo steno, kjer so domiselni Italijani s podesti rešili težavo plezalcev pri varovanju ter dostopu do stene, res izvirno, sva prečile strme trave, ozke stezice, neskončne poglede v dolino ter Julija&Romeo balkončke in se z globokim dihanjem "prebile" do prelepe planine Gorjuda.
Pot se seveda zmerno vzpenja med obilo "zelenjave" in čutiti je, da je napetosti konec in kmalu se je gozd začel redčiti, razgledov je bilo vedno več in v nekem trenutku sva se že podili skupaj z meglicami po podih, ki so razvlečeni kot čigum peljali do najlepšega "hotela" Marušič.
Seveda, malica....meni pa je misel že uhajala na današnji cilj in po prečenju pod Kaninom btw, snega še kar nekaj), sva prečili tudi dva zoprna snežišča in se že oprijemali in vzpenjali na Belo peč, hišno goro koče Gilberti. Še zdaj imam v mislih tisti natrgan štrikec na najbolj zoprnem mestu, ki nekako ne vem, koliko še zdrži, hehe, drugače pot nima varoval. Pri sestopu sva kar pohiteli, ker tisti črni oblaki niso bili ravno obetajoči in z njimi je odpadlo tudi sotrpinki zelo ljubo sončenje, kopanje, ležanje in poležavanje ob Rabeljskem jezeru...ampak ne skrbite, je prišla tudi ona na svoj račun...
Naju pa je čakal še sestop na izhodiščno točko in hoja se je ponovno obrnila v celodnevni dan

Info o turi...začetek V Želebeh ( Sella Nevea) po poti 645A - planina Gorjuda - 645 - biwak Marušič - sedlo Bela Peč - vrh Bela Peč - 635 ( botanična pot Bele peči) - V Želebeh ( Sella Nevea)

16.5. Lepa turna tura iz Selle nevea najprej na Belo peč, potem spust do Gilbertija, pa zopet v hrib do Sedla pod Prestreljenikom s spustom nazaj v dolino.
Smuči sem nesel vse do sedla Bele peči. Tu odložim rukzak in se povzpnem na vrh, malo poslikam in obrnem. Na sedlu nataknem smuči, odsmučam mimo Gilbertija, nataknem pse in zagrizem v hrib na Slovensko stran. Na sedlu posedim kar nekaj časa potem pa smuka v dolino ki se konča na 1500m višine. Sledil je le še polurni pohod z vso kramo na hrbtu do avta.

Danes si privoščiva malo razkošja. Zapeljeva se na prelaz Sella Nevea, nato pa s krožno kabinsko žičnico do koče Gilberti. Po udobni stezi se vzpneva do prelaza in naprej na vrh Monte Bila pec(Bela peč). Sva bila edina na vrhu. Lep dan, škoda le, da so se vrhovi prehitro ovili v megle...

Legenda, najlepša hvala za to razkošje. Z možem nama je bila ideja tako všeč, da sva jo kar kopirala. In kratek vzpon s sedla na sam vrh je bil pravi užitek. Tudi edina gor. Nazaj grede sva se ustavila še ob Rabeljskem jezeru ter nadaljevala po slikoviti cesti do Bovca pa od tam na Vršič in v dolino. Lep sproščujoč dan pred naslednjimi bolj orng vzponi

Lep razglednik nad Gilbertijem.
Do sedla gužva, proti vrhu desno pa nikogar. Pri sestopu srečala tri planince.
Pot je lepo shojena, tu in tam je malo poplezavanja po grebenu. Pot je označena z rdečimi krogci.

Danes iz Sella Nevee preko Gilbertija na Belo peč, potem pa sem šel še pogledat razmere pod Kanin. Kot je bilo že omenjeno, je pot na Belo peč lepo vidna, je pa na nekaterih mestih potrebna pazljivost. Razgled z vrha je res čudovit, če se zavrtiš za 360 stopinj vidiš same gore. Pot do ferate Julia je v tem trenutku zelo enostavna, pod vstopom ni snega. Obiska veliko, seveda potem, ko prične voziti žičnica.

no, pa je leto minilo od zadnjega zapisa.

Sva si zamislila s hojo en bolj lagoden dan in turo sva začinila še s postankom pri Rabeljskem jezeru, sledil je spust v sotesko Ziljice, pa še pokuk v dolino Remšendol, saj je bil pri zadnjem obisku kralj te doline Monte Bucher ovit v meglice. Tokrat pa ni bil.

najmanj dva Špika v ozadju...in ospredju
Lepe slike.Čestitam.

Konec julija osvojila Belo peč, sicer sva si privoščila celo gondolo do koče Gilberti, cena povratne karte je 10 evrov in vozi nonstop od 8.30 do 17.30 med vikendi, med tednom ima pavzo med 13 in 14h.

Gneča na poti do sedla, te dni prečimo še eno snežišče, nasploh je še ogromno snežišč pod Kaninom, Prevalo, ...

Od sedla do vrha je pot res izpostavljena (palice se lahko takoj pospravi), pleza se po skalah, na začetku nova vrv pomaga pri prečenju. Na vrhu pa sva bila sama, srečala sva le družino kozorogov, razgled je res izreden.

Sestop je še večji izziv kot vzpon. Vseeno je nekemu Štajercu očitno uspelo priplezati gor s piksno piro v eni roki ...

Do koče sva zaokrožila po botanični poti, ki vodi pod steno Bele peči in se tako izogne snežišču, priporočam!

Morda pa drugič kar z Nevejskega sedla zaokroživa, zdaj ko veva, kje potekajo poti, čeprav jih veliko hodi kar po tisti po smučišču ...

sobota, 2.7.2022

Po Špiku in Triglavu sem si zaželel nekaj krajšega, nekaj "na izi", četudi bo manj "fensi" Začel in končal Na Žlebeh. Gor peš mimo planine Gorjuda in bivaka Marušič, dol mimo Gilbertija z nihalko. Okoli casere Gorjuda je svet zaraščen, zaradi rose sem bil moker do kolen. "Voda za revmo," sem se menil sam s seboj, "koprive, ki pečejo skozi hlače, pa zdravilo proti njej." Pot do Gorjude drugače o.k., naprej do bivaka in sedla ter vrha Bela peč enako. Na poti od Gorjude do bivaka sem nadrl enega svizca, ki me je nesramno prestrašil, tako na blizu in tako glasno mi je zabrlizgal na ušesa. Dve snežišči med bivakom in sedlom se zmore brez opreme, previdnost seveda ni odveč. Velik vrček radlerja na terasi Gilbertija je 5€, nihalka samo navzdol pa 8€. Gor grede sem bil do bivaka sam, potem do sedla Bela peč kar nekaj njih z bicikli in samovarovalnimi kompleti, eden celo s smučmi, od sedla do Gilbertija pa "četica koraka". Kot običajno je bil greh vreden truda

https://tubojan.blogspot.com/2022/07/bela-pec-bila-pec.html

+ za besedilo,seveda so tudi slike lepe.

miri, hvala

Udobno z žičnico do koče Gilberti. Nadaljevanje na sedlo Bela peč, potem pa na vrh Bele peči. Na sedlu je še bilo nekaj obiska, za vrh pa se ni odločil nihče. Škoda, z vrha so res čudoviti razgledi. Je pa pot nekoliko bolj zahtevna.
Da ni ostalo le pri tem, smo potem nadaljevali do bivaka Marussich in na sedlo v Senožečah, med Vrhom Grubje in Žrdom. Tam smo obrnili in se vrnili čez Vrh Grubje, pa spet do bivaka Marussich in po isti poti nazaj proti Gilberiju.
Vsa pot je izredno slikovita, polna cvetja in "udomačenih" kozoroginj.
Snega ni nikjer na poti.
Slike:
https://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2022-07-19

Tja čez Tolmin, Bovec, kjer so semaforji za delo na cesti, nazaj čez Jesenice. Izhodišče Sella Nevea in po gozdni poti na Belo peč, pot urejena, trava pokošena, dobro označeno. Srečal jih tudi kar nekaj in večina pozdravljajo. Dol po smuščišču. Parkirišče veliko asfaltirano in brez težav parkiranje, kar nekaj avtodomov ob cesti do Rabeljskega jezera in noben jim ne teži, kot jim bi v Sloveniji. Mislil sem malo zaplavat v jezeru, ampak se tam v trenutku premislil da ne, ker mal dvomim da znam ok plavat kot pred 15leti.