Bele peči (Lepi vrh)

Al' prav se piše Lepi vrh ali Bele peči...

... Prav posebna je ta gora, težko dostopna, na vrhu pa čudoviti razgledi. Ni pa ravno za pasje prijatelje..


http://jelenkamenmajdag.blogspot.si/2015/11/lepi-vrh-gora-z-mnogimi-imeni.html

Včeraj (ponedeljek, 3. januarja) iz Srednjega vrha na vrh Belih peči. Od tam na Trupejevo Poldne in že v temi nazaj v dolino.

Sneg se je pričel kakih sto višinskih metrov nad cesto, a je pot vseskozi lepo zgažena. V popoldanskem soncu je sicer precej zaprt graben potoka Jerman deloval svetlo, celo igrivo. Le spominska tabla osmim vaščanom Srednjega vrha, ki so v hudi in mrzli zimi davnega 2. januarja 1777 šli gledat, kaj je z drobnico in jih je zasul plaz, je za nekaj časa pustila nekoliko grenak priokus. Kolikor sem lahko poizvedel, je to prva pri nas zabeležena in resnično tragična lavinska nesreča.

Odlična gaz (tudi turni smučarji bi jo lahko uporabljali) vodi iz Železnice do sedelca pod Trupejevim Poldnevom in naprej (ne ravno za turne smučarje) na sam vrh. A sem na sedelcu zavil desno in po neizrazitem žlebu naravnost navzgor proti osamljenem vrhu Belih peči. Gazi tam seveda ni bilo, nekjakrat se mi je udrlo do pasu, a ni bilo zelo hudo. Na vrhu pa razgledi vse naokrog, morda še lepši, kot iz vrha Trupejevega Poldneva, saj se je videlo tudi Trupejevo Poldne .

Po svoji gazi sem sestopil nazaj na sedelce, stopinje sem poskusil ohraniti, a jih bo najbrž že jutri zasul sneg. Po udobni, od derez razbrazdani poti sem nato skočil še na Trupejevo Poldne, kjer sem bil deležen pogledov na bledo žareče zahajajoče sonce in meglice, znanilke slabega vremena, ki so se iz južnih krajev preko prelaza Vršič tihotapile proti Kranjski gori. Nočilo se je, za sestop po lepem grebenu proti Blekovi planini je bilo že prepozno, zato sem se vrnil po svoji poti. Na Železnici sem prižgal lučko.

Bil je lep popoldan. Zimska oprema je ostala v nahrbtniku, v včerajšnjih razmerah bi morda komu pomagale derezice, ki pa jih sa nisem imel s seboj in jih resnici na ljubo tudi nisem preveč pogrešal. Gamaše pa so pri gaženju po celem snegu seveda obvezne.

j. Težaven pristop je tudi v kopnem. Bitka skozi rušje je vse do vrha. Se pa v snegu lažje vidi kje poteka pot. Razgledi na vrhu pa so lepši od lažje pristopnega soseda..Lepo.

Hvala, Majda! Razgledi s tega vrha so res lepi.
Jaz sem šel kar direktno s sedelca (na sliki modra sled). Ocenil sem, da bi bilo gaženje čez zasneženo ruševje po na hribi.net opisani poti lahko zoprno. Zato seveda lahko samo ugibam, kje gre opisan dostop. Narisal sem ga z rdečo. Se motim?

Pa še to: na začetku sem se vzpenjal tik ob ruševju, ki je precej porezano. Se je v zadnjih letih tam morda kaj spremenilo in se gre tudi poleti sedaj na vrh kar direktno s sedelca?

Začela sem skrajno levo pri enem količku za el. pastirja. Borba prečno čez ruševje in potem po dokaj vidni stezici, za plazenje, proti vrhu. Se spomnim, da je bil vrh kar naenkrat pred nama. Sem probala tudi s sedelca, pa je bilo preveč bitke za Iro, skozi ruševje... Mislim pa, da je Tadej šel naravnost navzgor, po tvoji smeri. Tako nekako sem hodila kot sem označila, je pa v snegu drugačen pogled. Mogoče bo pa tvoja risba komu v pomoč, lepo je gor, ni kej.. Mene že nekaj let ni bilo gor, dvomim pa, da je kdo porezal ruševje in očistil pot. Mogoče?

Ponovno sva šla po dogodivščine na Srednji vrh, od koder sva sledila klasičnemu dostopu proti Trupeju. Pot je v celoti dobro zgažena in to sva morala še enkrat izkoristiti .

A le do sedla med Trupejem in Lepim vrhom. Tam sva zavila desno v skoraj nedotaknjene strmine Lepega vrha. Gazi ni bilo, le ostanki zamedene in neuporabne smučine se ponekod vijejo proti vrhu. Smer je senčna, zato je sneg večinoma nepredelan in prhek. Tam sva se vdirala do riti. Po začetnerm lomastenju in preklinjanju sva le našla odlično grapo s kompaktnim snegom. Po njej sva odpikala tik pod vrh, kjer naju je čakalo še nekaj iskanja najboljših prehodov. Za nagrado sva dobila čudovite razglede in predvsem sonce . Sestopila sva po smeri vzpona.

Še opozorilo … del omenjenega pobočja je trd sneg, ki zahteva popolno zimsko opremo. Strmina v tem delu je konkretna in tudi ne prav kratka. Drugje je sneg nepredelan in se globoko predira vse do ruševja.