Parkirava ob 7 uri pri Igli.
Čez viseči most na drugo stran Savinje. Mokre deske mostu so zjutraj zelooo spolzke. Strmo se vzpenjava, zaradi mokrote previdno. Vmes obiščeva skrito votlino, ki je cck. 30m nad potjo. Tam, kjer se pa pot prevesi strmo navzdol proti Rjavčevi luknji, pa direkt navzgor. Strmina je precej konkretna in na trenutke izpostavljeno.
Kar oddahne se nama ko prilezeva na greben, ki je na začetku precej "eleganten".
Eleganca ne traja dolgo in pošteno je treba pljuniti v dlani. Ko se pred mano odvali skalnati blok cck. 500kg
bi prižgal enega ( če bi ga imel ).
Greben ponuja vse možne variante s katerimi se srečujemo na brezpotjih. Ko nama dopušča, pogledujeva čez sotesko Kačjak in kujeva načrte za nadaljevanje. Zahtevnost grebena se z višino stopnuje. Ko prilezeva do grebena, po katerem smo se spustili pred dvema letoma s Slanic, se odločiva za prečenje Kačjaka. Prečiva malo nižje pod steno Slanic. Številne grape so na najini poti. Bolj ko se približujeva drugi strani soteske, bolj se nama dozdeva, kje bova zaključila prečenje.
Seveda, nama pa je naenkrat vse zelo poznano. Prilezeva do izvira na Belšekovi planini. Po cck. 5urah naporne hoje si vzamava čas za malico in osvežitev z ledenomrzlo vodo. Spustiva se po nama že znani poti. Ampak, se v spodnjem delu odločiva, da prečiva Kačjak še v spodnjem delu. To nama elegantno uspe in sva že na poti, ki vodi do Rjavčeve luknje. Odločiva se, da narediva prečenje skozi luknjo ( baterija ni potrebna ). Po izhodu iz luknje še strm vzpon in sva tam, kjer sva zjutraj šla po svoje. Še kakšne pol urce prečenje, spusta in sva zopet pri visečim mostom ( 14:40uri )
Lepa raziskovalna tura. Vse se povezuje s skritimi potkami, ki se zaraščajo in opuščajo. Vmes se sicer izgubljajo in potrebno je nekaj truda, da se zopet vse poveže...
lp