Bovec-Triglav

Na tej povezavi spodaj boš našel veliko opisov poti na Triglav. Malo preglej in se potem odloči, katera pot vama bo najbolj primerna.

http://www.hribi.net/gora/triglav/1/1

hvala obema.

Na Triglav res zadnjh par let nisem šel, sem pa šel pred par leti iz več smeri. Najtežja se mi je zdela iz Vrat prek Tominškove in Kredarice, malo lažje je začeti iz Vrat prek Praga. Šel sem nato iz Pokljuke do Vodnikove in nato od Planike na očaka. Najlepše se mi pa zdi začeti iz Krme do Vodnikove in Planike do vrha, čeprav velja kot ena izmed najdaljših dostopov.Najhitrejša pa iz Kota prek Staničeve in Rži do Kredarice in na vrh. Mi je pa ta pot, zaradi vsaj meni zoprnega Kota, malo zoprna.Je pa kot lepo izhodišče za na Rjavino in Vrbanove Špice ,kjer sem že bil in so me obe poti navdušile. Nisem pa še šel iz Vrat na Luknjo in Plamenice, ki velja za najtežji dostop in je priporočjliv le za izurjene pohodnike. Res pa tudi nisem še nikoli šel iz Posoških smeri do Doliča. Letos imam spet načrt, da obiščem našega prvaka. Pa lep pohodniški pozdrav!

iz Vrat prek Tominškove sem bil lani ko smo z SV meli organiziran pohod na triglav,morem reč da je zame ki prihajam iz prekmurja kar težka ta pot bla,je pa tud adrenalinska...-))

Po mojih izkušnjah ( prehodil vse smeri)je najlažje priti na Triglav:Pokljuka ali Voje-Vodnikov dom-Planika-Triglav.

Debate o tem, katera pot na Triglav je najlažja, verjetno ne bodo nikoli potihnile, vsekakor pa si konkurirata ta, ki jo omenja joža x in tista z Doliča gor (pa kakorkoli že pridemo do Doliča; recimo iz Zadnjice). Tine Mihelič v planinskem vodniku Julijske Alpe (omenjam ga, ker gre za vrhunsko klasiko tovrstne literature) za doliški pristop zapiše: "To je bržkone najlažja pot na Triglav, ki pa tudi ni brez strmih mest."
Torej, ker o poteh na Triglav ve nekaj povedati skoraj vsak Slovenec in jih vsak tudi zelo subjektivno doživlja, bi ti, aleš81, predlagal, da se (ne le v tem primeru) najprej nasloniš na avtorizirano vodniško literaturo in šele kot dopolnilo uporabiš tudi internetne vire (predvsem fotomaterial zna biti ilustrativen), ki so aktualnejši a manj zanesljivi. Zakaj ravnati tako? Tudi zato, ker je knjižna vodniška literatura praviloma objektivnejša in na enem mestu celoviteje obdela tematiko. Recimo, v prej omenjenem vodniku Julijske Alpe (obstajajo tudi mnogi drugi) avtor obdela Triglav z zgodovinskega, sociološkega, geografskega, vodniškega in še kakšnega vidika. Vsakogar pa poleg opisov dostopnih poti (in zanimivosti ob njih) skoraj zagotovo zanima tudi razgled z vrha Triglava, ki je v omenjenem vodniku vsekakor opisan mnogo bolje, kot ga lahko opiše eden tistih "vsevednih poznavalcev", ki skoraj ob vsakem trenutku ob Aljaževem stolpu prežijo na "nevedne" obiskovalce. Pa srečno izbiro!

Šodrovec, dobro zapisano.
Sicer pa, aleš81, po kateri težki poti že si šel prvič na Triglav? Lahke na vrh pač ni.

S tisto Tinetovo oceno najlažjega pristopa se pa vsekakor gre strinjati.

Lp.

Če si enkrat v Bovcu se odpeljita v Zadnjico to je v Trenti in od tam lahko gresta na Triglav. Pot je zelo lahka edino malo dolga. Mi smo jo lani opravili in šli na Triglav v enem dnevu. Gor in dol smo hodili 13 ur, polno počivali, jedli na Doliču in naredili polno lepih slik. Moreš računat, da sta poleg bila otroka 9 in 10 let in če sta ona dva pot z lahkoto opravila v enem dnevu še bosta vidva.
Letos gremo spet samo gremo iz Vrat čez Prag, in tudi v enem dnevu.lp

Čeprav je dobronamerno optimističen pristop običajno na mestu, pa vseeno mislim, da je zelo težko primerjati psihofizične sposobnosti lastnih otrok (ki jih imaš, recimo, na štriku) s psihofizičnimi sposobnostmi nekoga, ki ga ne poznaš. Celo nevarno zna biti za koga, če bi vzel pot na Triglav, pa čeprav "najlažjo", za "otročje lahko".
Ampak, saj se nisem oglasil zaradi zgornjega. Hotel sem dodati še, da je pot iz Zadnjice prek Doliča na Triglav pot z največjo višinsko razliko. Tudi zato je morda smiselno razmisliti o lagodni dvodnevni turi, ki manj pripravljenemu pusti manj negativnih posledic ter za povrh ponudi doživetje večera in jutra visoko v gorah. Ob tem je primerno omeniti, kar večina hribovcev že dobro ve (v klasični vodnikiški literaturi pa še ni opisano ), da je lanskoletni snežni plaz poškodoval kočo na Doliču in s tem občutno zmanjšal kapacitete. Kako bo letos z oskrbo in prenočevanjem bodo vedeli povedati na PD Gorje. Najbližja "nadomestna" koča je Planika.
Morda jo pa ubereta delno krožno Zadnjica-Dolič-Planika-Triglav-Dolič-Zadnjica, spotoma preverita romantiko skupnih ležišč in obenem spoznata kar dva pristopa na vrh ter tako sama ugotovita kateri je za vaju (!) lažji. Srečno!