Breški Jalovec

Malo postraniv posnetek z Rdečega robu na Stolov greben in tudi BJ. Južna pobočja imajo zelo malo snega.

Nekaj krasnih slik,da ne rečem,odličnih.Čestitam.

Se pridružujem zgornjemu mnenju

Hvala obema

Pozno popoldne iz vasi Brezje (15km iz Kobarida) na Breški Jalovec. Sestop po južnem grebenu.

Že nekajkrat preložena tura letos na Breški Jalovec, vselej zaradi nestabilnega vremena je danes prišla na vrsto.No ja vseeno smo nekako slutili, da nas bo močilo pri sestopu in res je bilo tako. Grmelo je in sodra je bila pomešana z dežjem. A hodega ni bilo. Ob 6 .30 smo pričeli s hojo v Breginju . Prvi vrh je bil Nizki vrh. Od tam na Breški Jalovec, vsi trije smo bili prvikrat gor. Potem pa dveurna hoja po grebenu, enkrat gor pa spet dol do Gabrovca ali Velikega Muzca. Potka je komaj vidna, markacije so zbledele, zato je bolje tu iti v lepem vremenu. In postanek v bivaku pod Muzcem, ki je lepo urejen. Pa še v dolino, kjer nas je ujel dež. Krasna tura, kjer nismo srečali prav nikogar. Naneslo je 17 km in 1600 višincev.

Na svetu si da gledaš sonce. Na svetu si da greš za soncem , je napisal Tone Pavček. Mi trije smo včeraj šli za soncem. Grelo nas je. Veter hladil na grebenih. Ki jih je bilo kar dosti za prehodit. Pričeli smo v Breginju. Imajo lepo urejeno parkirišče. Ob sedmih je bilo hladno . Potka lepo sledljiva. Sicer nama z Marijam poznana. Renato pa je šel tu prvikrat. Strmina je vse do Nizkega vrha. Malo naprej v gozdu smo šli po snegu in zaslišali prhutanje divjega petelina. A je bil hiter in odletel. Gamsi so bili bolj umirjeni in opazovali . Tudi kosmatinec je šel verjetno pred nami kdove kam. Nismo ga videli. Na vrhu sta bila še dva pohodnika . Italiana.. Sta pravila da prideta pogosto sem gor. Potem nas je čakala prijetna hoja z vrha na vrh. Ponekod se je bilo treba izognit snegu. Vse do vrha Gabrovca. V bivaku pod Muzci je vse polno mišjih iztrebkov in se nismo tam prav nič zadrževali. Marijan, ki je lani zbolel za mišjo mrzlico že ve kako zgleda. Še zadnji del sestop v dolino nas je čakal. Lepo nam je šlo. Po 11jstih urah in 7 minut s postanki smo prišli na izhodišče. 17km hoje in 1680 višincev. Kar dostikrat se je bilo treba vzpenjat pa zopet spuščat po grebenu. Tura , kot se pritiče aprilskemu dnevu. Dežja pa ni bilo. In zjutraj poprhani vrhovi so se čez dan znebili beline.

Darinka,
lep potep, davno tega sem bil pogosto na grebenu, čas bo, da ga znova obiščem

Takole pa Pavček nadaljuje in zaključi:

"Na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš – sence."

Ja prav imaš. Lepi odmaknjeni konci. Markacije so obnovili . Sence smo pregnali. Oblaki so bili prav zanimivi .

Zame, ki nimam črednega nagona in ljubim mir, zelo ljubi konci...včasih je bil na vrhu še križ in Madona

Breginj - Lanževica (Punta Lausciovizza) - Breški Jalovec (Punta di Montemaggiore) - Veliki Muzec - Breginj

V nedeljo sem se iz Breginja odpravil raziskovati poti na južni strani grebena. Predvsem me je zanimal del na italijanski strani, ki mi ni bil poznan ter tudi nisem našel veliko informacij. Nekaj manjkajočih odsekov poti, ki sem jih prehodil sem vrisal tudi v OSM - mogoče komu pride prav pri načrtovanju. Zanimivo, samotno raziskovanje in nastala je lepa krožna tura.

Po severni strani na Lenževico in po grebenu na Breški Jalovec. Tam nekaj časa sedel, mislil it naprej in da bi sestopil po daljši poti a me je sonce zvabil nazaj po grebenu. Lep sončni zahod, snega pod grebenom na severni strani pol metra. Cepin uporabil.