Vsak Camino mi pusti določene vtise in tega si bom zapomnil po neskončnih kilometrih asfalta
. Ne, ne … nobenih žuljev ni bilo, niti najmanjših ne. Ni bilo vnetih tetiv po tednih hoje, sploh ne. Le nove čevlje je zbrusilo do podlage, profil je pobralo kot lanski sneg. Kilometri asfalta, nekje grobega kot makadam, drugje gladkega in mastnega od vlage in mahu, spet drugje domače luknjastega. Vse je pustilo svoj pečat
.
Se pa ljudje, zadolženi za to pot trudijo. Marsikje so jo na novo speljali izven prometnic, bolj prijazno peregrinom
. Včasih je zato potrebno narediti kakšen kilometer več in se dvigniti na kakšen dodaten hrib, a kaj zato. Kilometri na taki poti ne pomenijo prav nič. Preveč jih je in ne splača se jih šteti. Hodiš dokler se ti da, občasno poiščeš okrepčilo v trdnem ali tekočem stanju in ko imaš dovolj, razmišljaš kje boš spal. Vmes pa hodiš po novih krajih, se čudiš temu ali onemu, bemtiš, ko ti kaj ni prav, gledaš v nebo, kaj ti je namenilo stvarstvo in predvsem … uživaš
. Uživaš z vsemi čutili, sprejemaš kar ti je dano. To razume le tisti, ki je že prehodil kaj podobnega in se veseli vsake take poti.
Dostop do izhodišča je enostaven. Letalo parkira skoraj na začetni točki, v Irunu. Tu je Baskija in domorodci se preverjeno ne štejejo za Špance. Skoraj vse je napisno v samo njim lastnem jeziku, tudi pogovarjajo se tako. Vse skupaj niti malo ni podobno španščini in seveda nisva ničesar razumela
. Še lekarno bi težko našla, če ne bi bilo značilnega križa nad njenim vhodom.
Najina zgodba se je začela kmalu, že takoj po pristanku. Pretegnila sva od potovanja zaspane ude, popravila težka nahrbtnika, malo pomodrovala glede prvih oznak in raztegnila usta do ušes, ko sva jih končno našla
. Začela sva točno na mostu, ki deli Španijo in Francijo in se v pričakovanju dogodivščin odpravila proti najinem daljnem cilju … Santiagu de Compostela. Tedne bova hodila tja, poleg Baskije še skozi tri španske pokrajine … Kantabrijo, Asturijo in Galicijo. Vsaka ima svoje značilnosti, vsaka nama je dala svojo zgodbo.
Pot načeloma vodi ob Atlantiku in tu sva bila nemalo presenečena
. Prav ob Atlantiku namreč poteka bore malo poti, le zaliv sem ter tja, nekaj obale v letoviških in ribiških krajih, prečenja nekaterih zalivov s čolni in nekaj pečin, ki se strmo spuščajo v razpenjene vode. To je tudi vse. Velika večina poti poteka v zaledju, kjer morje vidiš samo v daljavi ali pa ga celo samo slutiš. Tega dejstva nihče na široko ne razlaga, kot tudi ne neskončnega asfalta. Večinoma so predstavljeni samo lepi zalivi, idilične ribiške vasi in neskončna modrina oceana. Very nice, vse to je res, ampak to ni čisto vse
. Kdor bo prehodil vsak meter te poti bo dobil celoten paket.
Pot je vseskozi dobro označena, določeni odseki imajo več variant, ravno tako lepo označenih. V pomladanski sezoni je veliko okrepčevalnic ob poti še zaprtih, ravno tako nekateri albergi. Vse to odprejo poleti, ki je zaradi stabilnejšega vremena hkrati tudi glavna sezona za Camino del Norte.
Na poti sva srečala nemalo peregrinov iz nam precej oddaljenih krajev daleč čez veliko lužo. Na moja vprašanja zakaj ravno Camino del Norte, je bila večina odgovorov … ker je svetovno znani Camino France presegel meje dobrega okusa zaradi množic, borbe za prenočišča, navitih cen, skratka, postal je žrtev lastne slave. Camina del Norte zaenkrat množice še niso dosegle
.
Spala sva večinoma v odličnih albergih, določenih pa sva se preventivno izognila zaradi umazanije in obilice nočnega praskanja ( beri .. stenic )
. To je že moj osmi španski Camino po različnih smereh in toliko umazanije nisem zasledil še nikjer. Verjetno je to deloma posledica milejšega podnebja, še več pa splošne zanemarjenosti v nekaterih obmorskih krajih. Ponekod dobiš vtis, da jim je čistoča res zadnja briga
. Previdnost pri izbiri prenočišč zato ni odveč. Kdor se bo odpravil na to pot, lahko pri meni dobi spisek albergov, kot tudi vse ostale uporabne informacije ( kontakt preko ZS ali maila ).
Uporabni linki na to temo :
Zemljevid poti in stanje albergov …
https://www.gronze.com/camino-norte Moja posteljna izkušnja iz Korziške GR 20 …
https://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=10001&id=7283&stran=1 In za konec … naj vse skupaj ne odvrne nikogar, ki si želi prehoditi Camino del Norte. Le nekaj več domače naloge je potrebno opraviti glede albergov, vedeti kakšen značaj ima pot in ta mu bo dala mnogo več kot lahko pričakuje
. Več o najinih dogodivščinah lahko preberete v sledeči fotozgodbi ...
Buen Camino …. E&M
In še nekaj neizprosnih podatkov iz Garmina ( Montana 600 ) ….
Dolžina celotnega prehojenega Camina del Norte : 852 km
Skupnega vzpona po poti : 20.700 m
Hoje po asfaltu : cca 700 km
Hoje neposredno ob obali Atlantika : cca 30 km