Camino Olvidado je skupaj s Caminom del Norte in Caminom Primitivo ena od prvotnih poti, ki so jo okoli 10. stoletja uporabljali romarji iz smeri Atlantika za hojo v Santiago de Compostela. Z umikom Mavrov iz Iberskega polotoka so jo nadomestile bolj udobne poti, zato se je nanjo sčasoma pozabilo.
Nekaj let nazaj so jo obudili v življenje in ji nadeli ime Camino Olvidado, tudi Camino Viejo, oziroma Pozabljena pot. Dolga je 530 km in ima 11.000 višincev. Sedaj je v celoti označena, nekje bolje, nekje slabše. Začetek je v mestu Bilbao, zaključek pa na Francoski poti v vasi Villafranca del Bierzo poleg Ponferrade. Je pa ta pot izziv za vsakogar in nikakor ni prva, ki bi si jo želeli prehoditi v Španiji
. Pesti jo predvsem pomanjkanje infrastukture za peregrine, zato se je potrebno zanesti na privatne namestitve in poceni hotele. Od njih so velikokrat odvisne tudi dolžine posameznih etap, te pa lahko dosežejo konkretne razdalje. Tudi vmesni postanki v okrepčevalnicah in trgovinah niso ravno samoumevni. Malo jih je in še ti delujejo na principu zelo ohlapnega španskega delovnega časa. Morda je odprto, morda tudi ne
.
To starodavno pot sva nameravala prehoditi že v letu 2020, kar nama je za nekaj časa preprečila Covid zgodba. Ta se je končno toliko umirila, da sva letos lahko računala na ponoven obisk Španije. Pot je slabo poznana, zato je bila pred odhodom nujna domača naloga z načrtovanjem okvirnih etap. Ta je zajemala spisek vseh potencialnih prenočišč, razdalj med posameznimi kraji in kje bi lahko obnovila zaloge. Toliko časa za logistiko nisem porabil še pri nobeni drugi poti. Za vsak slučaj sem dodal še dan za rezervo, potem pa bo kar bo.
In se je izšlo. Noge so nama pridno služile, teže nahrbtnikov po nekaj začetnih dneh nisva več čutila. Vreme je odlično sodelovalo s hladnimi in večinoma suhimi dnevi. Le občasno rahlo in kratkotrajno rosenje naju je prisililo k prezračevanje dežne opreme. Konkretnega dežja na srečo ni bilo nikoli. Sva pa pelerino večkrat uporabila kot učinkovito dodatno oblačilo v mrzlih jutrih s temperaturami okoli nule.
Prva dva dneva sva hodila po asfaltu, kasneje je bila podlaga bolj prijazna. Pot se skozi kilometre pošteno dvigne, saj večji del poteka nad 1000 m. Menjajo se številne pokrajine, ogromno je odročnih vasi, tudi kakšna manjša mesta se pojavijo. Ljudje so izjemno prijazni, a večinoma ne znajo besede angleško. Svetle izjeme bi lahko preštela na prste ene roke. Kljub temu sva se vse zmenila
. V nadaljevanju sta dve varianti poti. Ena gre čez gorske prelaze med 1400 in 1600 m višine, druga je obvozna po nižjih predelih. Midva sva izvedla kombinacijo obeh. Prvi dan čez prelaze je bil krasno doživetje, drugi dan pa sva najvišjo točko poti zaradi novega snega in viharnega vetra morala izpustiti. Vsekakor gorske variante ne gre zamuditi.
Potovanje je postalo rutina. Zjutraj takšen ali drugačen zajtrk, včasih tudi brez njega, pakiranje nahrbtnikov in hajde v nov dan. In čisto vsak dan je bil nova zgodba. Nisva vedela ne imena dneva v tednu, kaj šele kateri datum je. Hodiš kilometer za kilometrom, opazuješ svet okoli sebe in predvsem uživaš. Izučilo naju je, da se vsak dan ustaviva v prvi odprti okrepčevalnici. Naslednje morda niti ne bo, tudi nekaj deset kilometrov ne. Vsakih nekaj ur sva temeljito prezračila čevlje, obvezno opravilo na tako dolgih poteh. Zvečer sva poiskala prenočišče in prav nič po špansko hodila spat s kurami. Tako nama je mineval dan za dnem, kilometrov že davno nisva štela več. V sebi čutiš mir, pomemben je samo trenutek ki ga živiš. Neprecenljivo
.
Še nekaj zaključnih besed … Camino Olvidado je še vedno izjemno neznan, saj sva na celotni poti srečala le dva peregrina. To je hkrati tudi njegova prednost za tiste, ki ne marajo množično obiskanih poti. Potrebno pa je imeti dovolj izkušenj za samotno potovanje in raznovrstne improvizacije. Prenočišča so dražja, okoli Velike noči marsikje tudi razprodana. Španci namreč praznujejo vse sorte praznikov že teden prej in še kakšen dan kasneje. Midva imava tako izkušnjo iz Camina Lebaniego, ko sva zaradi praznikov za dva dni obtičala v Potesu. Tokrat sva bila bolje pripravljena.
Camino Olvidado na svoji poti sreča tudi več drugih poti in sicer Camino del Norte (
KLIK), Camino Lebaniego (
KLIK), Camino Vadiniense (
KLIK), Camino del Salvador (
KLIK) in Camino Frances (
KLIK). Kot vedno je minil prehitro, zato sva ob njegovem zaključku nadaljevala po še eni krasni poti ... Camino Invierno (
KLIK).
Drobec vtisov s potovanja po Camino Olvidado sledi v fotozgodbi. Kdor rabi dodatne informacije se lahko brez zadržkov obrne name. Buen Camino
.