Celjski grad

Deževno obdobje nas je v soboto spodbudilo k ogledu Celja, celjskega gradu, k razmisleku o njegovi zgodovini.... Z vlakom smo se odpeljale do Celja, najprej kratek sprehod po praznično okrašenem Celju in kavica v prijetnem lokalu, kjer kraljuje črn francoski buldog. Potem pa ob Savinji, sprehod do oznak planinskih poti. Do gradu je pol ure, vzele smo si čas za ogled gradu. O pestri zgodovini gradu pa si bomo več prebrali doma...od vovbrških grofov do žovneških gospodov, pa do celjskih grofov, od Hermana do Friderika, pa ljubezenske zgodbe z Veroniko Deseniško. Priporočamo ogled gradu.

Odpira se vrsta možnosti pohodov po celjski planinski poti, na Grmado, Pečovniško kočo, pa na drugo stran po savinjski poti. Pa naj ostane kaj za prijaznejše vreme.
Na poti do gradu sem opazila še eno marelo. Spust v Celje, še en sprehod ob Savinji, prigrizek in kuhano vino.

V Celju možnost ogleda muzejev do določene ure. Pozdravili smo celjskega fotografa, pa svetovno popotnico Almo Karlin. Včasih se prileže tudi lahkotno prednovoletno pohajkovanje. Domov z ICS, prijetno in udobno.