Cima Bella in Monte Cocco

zdravo Igor, jaz pa Huberta smo šli gor vceraj z krpljami, vsaj ne bo nobene žive duše.....smo mislili..... ja, no, polno avstricov in slovencov kakor ce bi bil pust! (ja , vsaj pust je bil vceraj zadnji dan) vcasih se ne izberejo toliko ljudi za dva konec tedna skupaj! vreme pa.....megla do sedla in potem na vrhu sonce in na 360° morje oblakov; pa smo vganila ta pravi dan za tam gor!!!!

Alessio pozdrav obema, torej si bil prost na torek, ko si mi pisal, lepo. Ja, ko jaz naredim opis pride veliko ljudi v te kraje, ker mi zaupajo in, kot mi je danes povedal kolega se je kljub množici našlo še kaj nedotaknjega pršiča za smrekami desno.

Tokrat smo se podali na Kovk in Lepi Vršič s krplji. Avto smo pustili spodaj, saj je bila cesta do kmečkega turizma Rosič, zjutraj še malo pomrznjena in brez 4x4 ne bi šlo. Že po nekaj 100 metrih smo nataknili krplje, ker smo bili uvidevni do turnih smučarjev, pa tudi prediralo se je.
Vremenska napoved je bila zelo zimska, a ko je sonce predrlo skozi jutranjo kopreno, je bilo takoj bolj prijetno. Na sedlu med Kovkom in Lepim Vršičem, je kot ponavadi, vlekel mrzel veter. Najprej smo se povzpeli na Lepi Vršič po zelo spihanem grebenu, ki pa še vedno dopušča dobro smuko. Na vrhu se nismo dolgo mudili, ker smo upali, da bo na Kovku prijetnejše. Pri križu se nas je zbralo veliko. Turni smučarji, ki tu vedno prevladujejo, so imeli tokrat družbo bordarjev in krpljarjev. Pogoji so za vse omenjene še zelo dobri. Tudi pršič se še najde in brez škrtanja se da pripeljati do Rosiča. Tudi mi smo zadovoljni prikrpljali v dolino

Čudovit včerajšnji dan je bil pravšnji za obisk gora.In štirje vrhovi nad dolino Ukve Starhand,Konjščica-Krošove skale(Monte Sagran),Lepi Vršič(Cima Bella)in pa Kok-Kuk(Monte Cocco)so bili prava destinacija.Parkiram v dolini Ukve pri gostilni al Camoscio,nato nadaljujem po poti,ki gre mimo koče Nordio-Defar do planine Dolinice,tam pa po poti 403 do vrha Starhanda(1968m).Od tam se spustim nazaj na greben,ki ga v celoti prečim in s krajšim vzponom pridem do vrha Konjščice-Krošovih skal(1922m).Od tam se spustim po poseki do sedla Mrzli studenec(Forcela di Fontana Fredda 1693m)in nato strmo po gozdu proti tretjemu vrhu Lepemu Vršiču( 1911m).Od tu zopet spust na sedlo in še zadnji strm krajši vzpon na vrh Koka-Kuka(1941m).Od tu pa nazaj na sedlo in po poseki nazaj do doline na izhodišče včerajšnje ture.Lepa zimska tura,ki postreže z čudovitimi razgledi.Snega je bilo nekje 15cm grebeni so bili kopni.

Čudovite slike in čudovit pes!

Dolina Ravne- Val Rauna, potem pa v začetnem delu po kopni cesti, nato direktno gor skozi strm gozd na vršne neporaščene in siromašne zasnežena južna pobočja Kovka. Sestop do sedla in po položnem svetu na Lepo špico, ter dol na sedlo Mrzli studenec, ter vzpon na Konjščico in nazaj v dolino po cesti.

Snega za ta čas malo, vsaj napram objavi izpred 8 let, od zahoda je zmerno pihalo, sicer pa lep krog nad Ukvami.

Zanima me ali je pot na Cima Bella in Monte Cocco markirana in ali je kaj težav z orentacijo. Te ture še nisem šel in v tem koncu še nisem bil, opisa na spletu pa ne najdem. Kakšna priporočila za krožno varianto.

vse označeno in Tabacco 019

Je cesta iz Ukev do gostilne Camoscio prevozna?

Na Lepem Vršiču in Koku sva bila včeraj, megla se je razkadila nekje na 1600m, nad njo je bilo jasno z rahlimi, komaj zaznavnimi koprenastimi oblaki čez celo nebo. Na vrhu Lepega Vršiča je nekoliko pihalo, na Koku pa malo manj, pa še slovenske gore so kot na dlani. Razgled na Julijce je bil prekrasen, videl se je Stol in špičke Kamniških Alp. In seveda sosednji italijanski in avstrijski hribi.

Smuka je bila izvrsta, če bi bilo 10 ali 15 cm snega več, mogoče ne bi tolikokrat zaškrtalo pod smučmi. Zgoraj se je še dalo najti zaplate nedotaknjenega pršiča, spodaj je sneg že hudo zvožen, rahlo ojužen oziroma popoldan že deloma pomrznjen.

Lep, ljubljanski megli in oblakom ukraden dan!

Turo na Monte Cocco in Lepi Vršič sem si zamislila že v lanskem letu, ko je znanka na enem izletu omenila, da je tu hodila s krpljami. Tako da ju kar nisem izpustila iz glave, pa še opisi so k temu pripomogli.
Včeraj je bil kar pravi dan za obisk teh dveh vrhov, saj so bili razgledi res krasni in brezmejni, na bližnje in daljne vršace, vsi so se bleščali v soncu.
Večina je bila na smučeh, pešaki redki. Slovencev je bilo kar nekaj, med njimi tudi bagi, ki veliko piše tu na hribi-net, pa tudi taki, ki ga berejo, pa ne pišejo.
Naslednjič pa še na Starhand in Monte Sagran, vrhova, ki sta zelo v bližini.

@ločanka

Nad Ukvami so nedavno odprli novo tematsko pot, ki vodi po planinah nad dolino in se imenuje "Puanina tour":

http://www.turismofvg.it/it/99303/Puanina-Tour

Pozimi je v celoti izvedljiva s krpljami ! Poleti pa se sprehodiš med kravicami in na eni od planin še kaj pohrustaš in po grlu zliješ

Lepo da smo se srečali Ločanka . Ti kraji so odlična izbira za nas, krpljarje in seveda turaše, za pešče brez pripomočkov pa kakor kdaj . Midva sva naredila še sosednja Starhand in Monte Sagran, ki sta v dobrem snegu prehodna brez težav.

Za tiste ki jih zanima pa še podatek, da so popolnoma na novo zgradili kočo Nordia Deffar. Ta je pred dvema letoma nesrečno pogorela takoj po celoviti obnovi. Glede na videno jo bodo odprli v letu ki sledi .

Našel se je avtor te lepe misli na vrhu Sagrana..(komentar na mojem blogu - V. Mavrinc)

Avtor znan, vendar original se glasi:

Kdor ni nikoli hribov vzljubil,
ta je v življenju mnogo izgobil..

Moja misel iz 70 let prejšnjega stoletja, še danes velja. Lp Miro!

Zdravo,
Je mogoče pred kratkim kdo hodil tod okrog? Predvsem me zanima, kako je s snegom na izhodišču.

V teh slabih vremenskih razmerah ena redkih primernih turno-smučarskih tur. Vseeno je bila potrebna zelo velika pazljivost zaradi goste megle.

POROČILO: https://bojanambrozic.com/2019/02/10/monte-cocco/

Včeraj (sreda, 4. marca) s smučmi na Lepi vršič in Kok in nazaj.

Na avtocesti je bilo grdo oblačno, a METAR letališče Trbiž (kdo ve, če se steza sploh uporablja) je kazal zadovoljivo bazo oblakov na 6000 čevljih, z nekaj oblaki na 2000 čevljih. Ob pol enajstih je bilo na parkirnem mestu ob gostilni Locanda al Camoscio, pri odcepu za dolinico Pad Tamer kakih 10 avtomobilov. Kot sem kasneje videl, je bila cesta splužena še nekaj sto metrov naprej mimo Agroturismo Rosič. Tam je bilo povsem praznih kar nekaj spluženih, a blatnih parkirišč.

Sled je bila tokrat narejena tudi po gozdni poti mimo stare vasi Kok, zato sem šel kar po njej. Snega je bilo z vsakim metrom več, pod sedlom med Lepim vršičem in Kokom se mi je palica udrla skoraj do ročaja, torej malo manj kot meter. Na vrhu Lepega vršiča sem srečal skupinico Američanov, ki so tja prišli dve minuti pred mano. Odsmučal sem nazaj na sedlo, potem pa s psi še na Kok.

Za jasnino, ki jo je za pozno popoldan napovedal Aladin je bilo še prezgodaj. Oblaki so se trgali in zopet nastajali. A občasni razgledi naokrog so razkrivali pravo zimsko idilo vsenaokrog.

Smučanje z vrha Koka je bila na začetku prava muka. Sneg je bil zelo globok, rahlo moker in težak. Kolikor toliko se je dalo peljati le po najhujši strmini, drugje sem si pomagal s smučinami predhodnikov, da sem se sploh peljal. Enkrat sem naredil manjšo napako, izkopavanje iz globokega celca je trajalo dolgih pet minut. Kakšnih 100 višinskih metrov pod sedelcem je bilo malo manj snega, tako da so zavoji lepo tekli. Okrog pol treh popoldan sem bil med zadnjimi tega dne, pred mano je bilo kakšnih dvajset smučin in še dovolj prostora za nove zavoje. Danes popoldan bo najbrž že vse zvoženo.

Monte Cocco (Kok), Cima Bella, ker se občasno udru tud do pasu več naprej nisem hodil, ampak nazaj dol.