Cima Tulsti ( Rezija )

nedelja, 29.12.2019

Umaknila sva se mrazu in vetru in užila prelesten dan na bolj vršičku kot vrhu nad Ravanco. Martinčkanje na suhih travah ob razgledih na kaninske vrhe, greben Skutnika, Muzce, Kucer in še (marsi)kaj nama je dobro delo. Pot se prične nad pokopališčem v Ravanci, na prvem razpotju je potrebno levo gor, namesto desno dol, potem se spusti do potoka in tam je prvi smerokaz in modra markacija. Nadalje s sledenjem poti ni težav. Pot skozi spodaj borov in višje bukov gozd je pravljična, potočkov in slapov ob poti je kar nekaj, samote in tišine obilo. Nadvse imeniten zaključek leta, kar se potepanj tiče. Toplo priporočava

https://tubojan.blogspot.com/2019/12/cima-tulsti-tulste-war.html

sobota, 13.8.2022

Rezija nikoli ne razočara, Cima Tulsti je imeniten vršiček za vse letne čase. Prijeten potep, prijetna družba

https://tubojan.blogspot.com/2022/08/cimatulsti.html

P.S.
Zaradi nedavnega požara je glavna cesta zaprta, v Spodnjem Pobiču je potrebno na makadam onstran reke Rezije, promet je urejen s semaforji, saj je "obvoznica" ponekod preozka za dva avta.

Lepe kotičke nam predstavljaš.

sobota, 16.12.2023

Res sem se zaljubil v ta razgledni vršiček nad Ravanco, zagotovo še nisva rekla zadnje. "Od zadaj" se lahko visoko pod vrh pripelješ z biciklom, če imaš MTB in obvladaš, prav na samo cimo

Spodnje pol poti borov gozd, tudi potoček, višje bukov, pot brez posebnosti, povsem zgoraj se da celo malce po snegu, če stopiš izven poti. Oziroma se je dalo, danes je nov dan Razgledi z vrha orosijo oko in božajo dušo, sploh malce pod vrhom, na razgledni travnati terasi, imenovani "belvedere", so še posebej prelestni Nazaj grede obisk stavola Goslo, greh je ne stopiti do njega, in nekaj nižje še do slapu Tostimarch (pot ni označena, s princesko sva ga nekoč našla slučajno, sva pač enkrat zavila napačno in prišla do njega). Ni kaj, res je pravljična dežela ta Rezija, se vidimo kmalu

https://tubojan.blogspot.com/2023/12/cima-tulsti-2023.html

-> prehojena pot

Res si ujel krasen dan
Čeprav Rezija res nikoli ne razočara

nedelja, 6.10.2024

Če dolini Loške Koritnice pravijo dolina stoterih slapov, je bil danes Tulsti čima deseterih. Pravljično. Bleščalo in lesketalo se je od potočkov in slapičev, tudi tolmunov in tolmunčkov ni manjkalo. Z vrha razgledno po dolini navzgor in onkraj nje, z "belvederja" malce nižje pa navzdol in proti Amariani, skupini Zuc dal Bora in še čemu. Oko se ti orosi od vsega lepega, če imaš srečo z vremenom razgledi sežejo dlje, kot zmore oko. Pot brez posebnosti, preskakovanje potočkov je terjalo previdnost in nekaj poguma, seveda tudi spretnosti, pa močeradov je bilo precej in sem moral popaziti, da mi kateri ni prilezel pod noge. Krasen potep, petič gor pa dol, kot kaže imam abonma, pa tudi s čimo sva se krasno ujela

https://tubojan.blogspot.com/2024/10/cima-tulsti-2024.html

Cimo Tulsti mi je priporočal turbo l.2018, ko sem delala objavo na Ta lipi poti. Ampak to sem videla šele danes. No, pa so kljub temu so njegove objave prispevale k odločitvi za ta vrh. Samo vode v potokih in slapovih pa ni bilo toliko kot v njegovih objavah, tako da skakanja čez vodo ni bilo.

Pot sva pričela v vasici Ravanza, so pa možnosti tudi iz druge doline npr.Reklanice. Vračala sva se na isto izhodišče, čeprav po drugi poti. To sva naredila preko planine Goslo, ki sicer ni označena, a se spustiš na označeni makadam, ki naju je preko bližnjic dostavil na pravo mesto.
Pot se nama je zdela lepa v celoti, spodaj čudovit borov gozd, kasneje tudi bukov. Najbolj pa so nama bili všeč razgledi, ki so se odpirali s poti, ti so bili sprva sicer malo zamreženi, kasneje pa tudi odprti. Mene je še posebno pritegnil pogled na Monte Jovet in seveda cel njegov greben, ki mu sledi v smeri Strme peči in Montaža. Najbolj pa me je tu pritegnil pogled na sedlo Puartate, nekdanji prehod, ki pa sedaj zaradi divjine bolj sameva. Kasneje se v tej smeri priključi še pogled na Žrd, na vrhu pa prav celotna Kaninske skupina. Občudovala sva tudi skupino Zuc dal Bora, zvezdi pogledov sta bila pa tudi Amariana in Monte Pisimoni (Počimunih po naše, a se sliši čudno).

Pri celotni turi nama je bilo žal samo to, da sva zgrešila "belveder", kjer se odpira pogled po skoraj celotni dolini. Najbrž sva preveč hrepenela po videnju vrha in sva šla lepo kar mimo. Tako ostaja dolg, ki pa ga nama ne bo težko poplačati.

↗ Martinji Las , ↘ Ravanca (sobota, 11.1.2025)

Iz Ravance skozi Križace v Martinji Las, tam se cesta konča, za zadnjimi hišami udenem staro mulatjero. Kmalu za potočkom zavijem levo, na strmo sleme, in tam hitro pridobim na višini. Sčasoma strmina popusti, spet sem na krasni mulatjeri, ki me hitro privede do kmečkega poslopja Stallo Bucaviza. Od tam nadaljujem po mulatjeri v levo, le ta pripelje na pot, ki vodi na Tulsti iz Ravance, in po nekaj minutah zavijem ostro desno, skoraj nazaj, na nekaj slabše vidno stezico. Kmalu zagledam zeleno "markacijo" na drevesu, le te se potem tu pa tam pojavljajo skoraj do vrha. Kmalu je spet strmo, pravi kolenogriz, ko strmina popusti, pridem na travnate jase, poprhane s snegom. Vrh se že sluti, razgledi so vse lepši. Do nekakšnega sedelca nekaj višje sem moral popaziti na pot, ki se je skrivala v visokih travah ali pod snežnim poprhom, nič takega, potem pa samo še malce in že sem bil na čimi. No, smo bili, verjetno jih je bilo več kot deset, še nikoli kaj takšnega. Kratek klepet z enim od njih, pa na belvedere po razglede v drugo smer in že sem sestopal. Na tej strani nekaj več snega, puhec, je letelo, da je bilo veselje. Na Forchii zavijem proti Ravanci, nižje preskočim nekaj potočkov in evo mene na križevem potu, od tam do avta malenkost.

Še danes cepetam od radosti, tako lepa je pot iz Martinjega Lasa gor ven. Precej bolj odprta od tiste iz Ravance, razgledna, tudi na sončku si precej, kar pozimi prija, in divjina je tod drugačna, saj ni markacij, smerokazov in podobnega, tiste zelene krogce tu pa tam nad stavolom pa zlahka spregledaš. Komi čakam repete, po taisti gor, za dol pa kaj novega poiščem.

https://tubojan.blogspot.com/2025/01/cima-tulsti-martinji-las-ravanca.html