Cmir in Rjavina

Če kompleta nisi potreboval za Škrlatico ga neboš niti na omenjenih dveh vrhovih. Meni se je zdel Cmir lažji, Rjavina (po plezalni) pa težja od Škrlatice. P.S. Na straneh Hribi.net je komplet kot priporočena in ne kot obvezna oprema.

Tadej,
praviš,da ti je bila Rjavina po plezalni težja od Škrlatice. V čem?Sama sem bila na Rjavini po tej poti in ko sem gledala fotke od Škrlatice mi ni primerjave. Slednja se mi zdi dosti bolj zahtevna.
LP

Vzpon na Cmir od Staničeve koče ni kaj preveč zahteven in ne izpostavljen ter traja cc dve uri.Na tej poti kompleta za varovanje sigurno ne boš rabil. Vzpon na Rjavino pa na začetku (od Staničeve) prav tako ni nič posebnega, le na vršnem grebenu ko se pot nekajkrat dvigne in spusti je izpostavljeno vendar dobro zavarovano.Tudi ta pot traja (na vrh)približno dve uri.LP

Plezalni del poti na Rjavino je krajši kot na Škrlatico a za spoznanje težji. Primerjava najtežjih delov poti Rjavina Škrlatica. Slika 1 pot na Rjavino gre strmo, skoraj navpično navzgor, slika 2 ozek sicer zavarovan stranski greben, ki se konča s prestopom prepada. Naprej je pot lažja. Slika 3 prečnica v steni Škrlatice (najtežji del poti na Škrlatico) poteka skoraj vodoravno in je odlično zavarovana. 1. http://www.hribi.net/slika.asp?pot=1091 2. http://www.hribi.net/slika.asp?pot=1092 3. http://www.hribi.net/slika.asp?pot=1258
Težavnost poti je sorazmerno težko oceniti, saj ima vsak posameznik svoje merilo kaj je težko.

meni se je zdela pot na Šlrlatico dosti lažja od poti iz Staničevega doma na Rjavino. Rjavina je bolj krušljiva. No, to je moje mnenje. lp S.

Brane V. -naj pokomentiram še jaz,ker obe gori dobro poznam.Vzpon na Rjavino iz Kota je zahtevnejši in težji kot na Škrlatico.Od Staničeve koče po grebenski poti pa manj zahteven,čeprav enako naporen.Genaralno gledano ima Rjavina po zahtevnosti višjo oceno.Pa lep gorski pozdrav!

Rjavina je iz pekla ena lepših plezalnih poti v Slo

Iz Kota po poti proti Staničevi, pri odcepu za Rjavino zavijem levo, po delno zasneženi poti čez melišče do prvih klinov. Med prvo in drugo jeklenico je ozka zasnežena grapa, snega preveč, globina precejšnja, vendar pomrznjen sneg mojo težo vzdrži. V nadaljevanju je tu in tam poprijeti za skalco, nato pa po zelo ozkem in zelo izpostavljenem grebenu sprva s pomočjo klinov, nato jeklenice pridem do sedla, S sedla se je treba spustiti v levo po skoraj navpični steni s pomočjo železnice do škrbine, nato mimo oken kmalu dosežem vrh. Razgledi veličastni, vzamem si čas zase.
Nato nazaj po isti poti do sedelca, kjer se združita plezalna in grebenska pot nadaljujem po grebenski.Šele, ko se začnem spuščati proti staničevi, se pot občasno izgubi zaradi zapadlega snega, a ji ni težko slediti.
Na križišču, kjer se pot sreča s tisto iz Krme, zavijem proti Staničevi koči, nato pa proti Begunjskemu vrhu. Tik pred njim zavijem proti Cmiru. Pot je pod severnim ostenjem Begunjskega vrha, predvsem tam, kjer poteka po melišču, zasnežena, ponekod z zameti globokimi čez 50cm. Od sedelca, kjer so prvi razgledi v dolino vratmimo Rjavčevih glav pa do vrha Cmira snega na poti ni. Klini in jeklenice so na mestih, kjer so potrebne, morda jih je celo preveč.
Čeprav je pri Staničevi smerokaz s tajmigom do Cmira 2 uri, vrh dosežem po 50ih min (pa nisem tekel, saj se je tudi utrujenost že malo poznala)
Cmir zelo malo obiskan, razgledi pa prav tako nepopisni.
Sledil je samo še povratek po isti poti do Staničeve koče, kjer se odžejam. Postreže zelo prijazna oskrbnica (dve ) in kljub visokim cenam pijače nimam pripomb.
Od oskrbnice izvem, da bodo kočo v vsakem primeru zaprli v nedeljo 23.9.2012.
Po počitku je sledil samo še spust v dolino.

Ja fajn, fajn, nekaj podobnega sem nedavno prehodil tudi sam...
Lp!