Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste letos bili na Škrlatici (2740 m)?
Glasuj
Seznam forumov / Italija / Karnijske Alpe / Creta Grauzaria

Creta Grauzaria

Natisni
IgorZlodej14. 07. 2011 19:28:08
Tokrat tretjič na Cengle dal Bec. Iz doline Aupe po markirani poti proti koči Grauzaria. Ko prideva iz gozda zavijeva v levo navzgor in se višje pod steno Cime del Sfinge priključiva na pot, ki vodi od koče Grauzaria proti bivaku Dionisio Feruglio. Kmalu se prične bolj resen vzpon, ki se umiri pod stenami mimo znamenitega Torre Medace in ostalih slikovitih stolpov. Sledi grapa po kateri je nekoč potekala pot, sedaj pa je treba prečiti pobočje in se proti bivaku povzpeti po novi varianti. Pri bivaku sledi kratek počitek, nato pa se prične pot po kozjih stezicah, ki je ponekod zoprno melišče in tri grape, ki je vsaka daljša od prejšnje, opraviti pa jih je treba v sestopu, ki povsod ni prav lahak, pomagajo seveda varovala v obliki jeklenice, kljub temu je treba nekaj moči v rokah, pa tudi nekaj lažjega plezanja v sestopu čez skalne pragove je treba opraviti. Po okoli 400 višinskih metrih sestopa smo na najnižji točki in treba se je vrniti navzgor, ampak tokrat po lahko sledljivi stezici tik pod zahodno steno Grauzarie, ponekod celo po travah. Precej zoprn je vzpon po krušljivih meliščih do poti, ki iz vasi Grauzaria pelje na sedlo Portonat, ampak tista stezica je napram krušljivom meliščem pravo razkošje, čeprav niti ne prav kratko. Na sedlu Portonat spet sledi kratek počitek, odloživa nahrbtnike in splezava na vrh Grauzarie (I.- mestoma slaba II.). Grmenje v daljavi nama speši korak, ki pa zato ni nič manj varen. Na vrhu le stisk rok, pa takoj nazaj dol. Nekje zadaj nad Paularom je že ploha, pade nekaj kapljic, ki pa ne motijo. Po grapi hitro prideva do koče Grauzaria. Klepet s prijetnima oskrbnikoma se kar malo zavleče, nato pa dol na izhodišče. Priporočam izurjenim gornikom, so pa tam okoli tudi lažje ture, kot je vzpon na sedlo Foran de la Gialine in naprej na Monte Flop, pa do Crete Mezzodi, pa nikar mimo koče, kjer boste prijazno postreženi.
Creta Grauzaria takoj na začetku slo markacija1
Creta Grauzaria pod steno Cima del Sfinge2
Creta Grauzaria zdaj pa navzgor3
Creta Grauzaria to pa so stolpi4
Creta Grauzaria bivak Dionisio Feruglio na razgledni planoti, kjer pa razgleda tokrat ni bilo5
Creta Grauzaria tukaj se pričnejo6
Creta Grauzaria 7
Creta Grauzaria 8
Creta Grauzaria najnižja točka kozjih stezic9
Creta Grauzaria na drugi strani gore pa pravo nasprotje, stezica v zelenju10
Creta Grauzaria ki se vije v slikovitem okolju11
Creta Grauzaria in konča na sedlu Portonat12
Creta Grauzaria Mandona tik pod vrhom in...13
Creta Grauzaria sestop na sedlo Portonat14
Creta Grauzaria proti koči Grauzaria15
Creta Grauzaria prijazna koča z prijaznim osebjem16
Creta Grauzaria stezice in kozice17
(+3)všeč
mirank22. 06. 2015 23:52:50
V nedeljo so bile vremenske razmere idealne za to turo, katero sem opravil v isti smeri kot je lepo opisana zgoraj in v opisu Stritarjev. Ko malo pomislim si niti ne bi želel zadeve ponoviti v obratni smeri. Nad sedlom Portonat je res par metrov zahtevnejša skalna stopnja z dvema klinoma za varovanje. Moram pa poudariti, da je skala v vršnem delu kar solidna-pravo nasprotje nekaterih delov v grapah. No na sestopu sem se spodnjemu pragu izognil in sestopil na sedlo kar malo za nosom; kakih 20m desno od markacij, saj se mi je zdelo tam lažje. Mislim, da je tam prvotno potekala smer, če dobro opazuješ je vidnih par res čisto zbledelih rdečih pack. Celo pot sem srečal enega gamsa na Cengle dal bec in Italjanski par na vrhu, seveda pa je bila prijazna koča dobro obiskana.
(+1)všeč
matic44. 08. 2015 16:06:29
Opisana krožna tura se res splača če je vreme lepo. Pot je vse skozi zanimiva, zahteva pa kar nekaj konkretnega plezanja. Razgled na vrhu odličen. Z zmernim tempom in počitki 9-10 ur.
Creta Grauzaria1
pot speljana med stolpi2
najprej navzdol potem pa strmo gor3
grapa pred Portonatom4
na vrhu5
od leve: M.Chiavals ,Zuc dal Bor, M.Crostis - zadaj levo Montaž, desno Kanin6
M.Sernio7
pogled na sever8
nazaj po polički okrog vogala9
Aupa10
(+4)všeč
darinka44. 08. 2015 17:02:43
Bivak še stoji? Spomnim se ga , ko smo šli nekaj let nazaj. lp
všeč
matic44. 08. 2015 22:11:40
Ja še je tam.
všeč
coffee20. 09. 2018 21:02:04
Da malce obrišem pajčevino in prah...

Danes sem šel na Creto Grauzario po poti: parkirišče pod kočo/začetek poti 437-odcept nad planino Flop-bivak Feruglio-zavarovana pot Ferrucci-polica Cengle dal Boc-škrbina Portonat-Creta Grauzaria-sestop v šrbino in nadalje do koče in do izhodišča.

Od izhodišča je do dobro označenega razcepa približno 30 minut. Od tam je pot nekoliko slabše označena, vendar dobro sledljiva. Usmeri se proti najbližjemu ostenju, kjer se pridruži pot 446, ki nato nadaljuje v levo ob steni do manjše šrbine pod prvim stolpom, vidnim že od daleč. Sledi krajši zavarovan del, ki pa ni težaven. Celotna pot do bivaka poteka po zelo lepi okolici, kjer se izmenjavajo stolpi in šrbine, in ponuja razlgede proti nassfeldskemu trojčku in Zuc dal Boru. Od bivaka naprej se začne pomoje najtežji del poti, ki traja skoraj do šrbine Portonat. Začne se z daljšim sestopom po šodrasti grapi. Pot preči grapo k ostenju na desni v smeri sestopa in se potem večinoma drži ostenja. Nato sledi krajši strm vzpon, nato pa spet dolg sestop po novi šodrasti grapi in nato vzpon do šrbine na vrhu markantne ozke grape, ki se jo vidi še iz daljave. Tam se začne zavarovana pot Ferrucci. Poteka spet v dolgem sestopu po šodrasti grape. Že na gozdni meji se pot usmeri navzgor, ves čas ob ostenju nad grabnom, ki se nato razširi, ja spet v šodrasto grapo. Pot nato preči grapo k ostenju na levi, postane lažja in pripelje do res impozantne šrbine Portonat. Dobro vidne rdeče pike označujejo nezavarovano pot/smer do Crete Grauzarie. V bistvu je najtežavnejši sam začetek (omenjen kot II+), nato pa večinoma vodi po lepih policah in prehodih, ki jih prekinejo krajši manj zahtevni skoki. Dobro se vidi tudi značilna kamnita zavesa, ki na eni strani omejuje pot med kočo in šrbino. Sestop je po isti poti. Na začetku smeri sta urejeni dve sidrišči. Za spust z najvišjega je pomoje dovolj 20-30 meterska vrv. Sestop od šrbine do koče je sicer nekoliko šodrast vendar ne preveč težaven.

Generalno gledano je krožna pot en uber šodr in definitivno lažja v obratni smeri. Je pa prvi del do bivaka izredno lep. Od avta do avta sem porabil približno 9 ur in pol.
na izhodišču1
dobro označen odcep z smerokazom in možicem2
jutro3
višje se pot usmeri proti stolpu4
pot preči hudourniško strugo5
do ostenja in potem v levo6
pridruži se pot 4467
prvi pokončnež8
lažji zavarovan del9
nassfeldski trojček10
pokončneža11
zev12
13
pokončnež14
prejšna zev15
zevi16
zev17
pokončnež18
pot zavije desno od balvana in ...19
bivak20
notranjost21
22
rezerva23
tovariš24
25
pokončneži26
pot se usmeri proti ostenju27
orientacija postane nekoliko težvna, v glavnem v desno in dol28
blek29
pa spet gor30
pogled nazaj, še se ga bom nagledal v nadaljevanju poti31
dolg sestop in nato vzpon do škrbinice, vendar ne po grapi32
pokončnež33
blek v sestopu34
začetek vzpona proti škrbinici35
pogled nazaj na blekblekblek36
začetek dolgega sestopa ....37
38
39
nezavarovan skok/prag40
41
42
43
drevešček44
nezavarovan del45
vzpon po desni strani46
47
ojej48
par deset metrov na zagozdenim balvanom je treba zaviti levo na udobnejšo stezo49
nadaljevanje50
pogled nazaj51
proti Portonatu52
začetek smeri, prva pika desno spodaj in potem cikcak po policah53
začetek in sidrišče na sredini zgoraj54
začetek55
nadaljevanje56
monte sernio57
kamnita zavesa58
tipično nadaljevanje po policah59
60
61
62
63
64
Zuc65
sestop h koči66
sestop67
odpec, ki vodi čez vrh Cima dai gjai do poti na Monte Sernio68
(+5)všeč
rozka2. 09. 2019 22:56:39
Ah, kako je bilo zjutraj težko vstati in če bi vedela, mogoče sploh ne bizavijanje z očmi...vstala in se podala na pravo avanturo, kjer divjina, drznost in razgibani očarljivi prehodi, dobijo čisto druge dimenzije...parkirava na parkirušču Val Aupa, za kočo Grauzaria, ter malo nad sedaj ostanki Casera Flop, zavijeva levo za biwak Feruglio. Vzpenjava se kar po suhi strugi, med balvani, nama je lažje, kot po ozki travnati stezici. Malo pod steno se priključi še pot od koče in sledi strm vzpon, nato prečka, pa gor, pa dol in prvi "krik"mežikanje...pot se namreč vije med stolpiči, ozkimi prehodi, ogromni stolpi obkrožajo ta del poti...res, prava kamnita pravljica. Pot nato pripelje na travnato-skalno ramo pod stenami, kjer leži biwak Feruglio. Ima 6 ležišč, odeje in se splača turo razdeliti na dva dneva, saj je res dolga.
Mi2 malo pomalicava in ker piha mraz, ekspresno nadaljujeva. Sledi cca. 200m strm sestop po zoprni grapi, potem se začne zavarovana pot, po kateri za vsak narejen višinc, sestopiš najmanj trieek. V nekem trenutku sem že mislila, da bova prišla do vasice Grauzaria in komu na vrata potrkalavelik nasmeh, saj sestopa po grapi ni in ni bilo konec. Ironija pa je, ko prideš končno na police Cenge dal Bec, veš, da sledi ogromno vzponskih višincev, ki jih moraš pridelatinasmeh. Sledil je trpeči vzpon po grapi, kjer ni stopov, vse živi in sama sem bila kot mladi teliček na ledu, hehee, za razliko od sotrpina, ki elegantno obvlada take terene. Na tem mestu se tudi priključi pot 444, iz/v vas Grauzaria, mi2 pa končno doseževa sedlo Portonat, a ker je čas tekel, kar nadaljujeva na vrh Grauzarie, ki kot prava dama, že na začetku ne pusti vsakemu na vrhu stati, saj ima zaporo s številko II. stopnje. Tudi nadaljevanje ni enostavno, saj je pot nezavarovana in izpostavljena. Tudi ta vrh je bil samo najin, a se nisva dolgo zadržala, saj so se temni oblaki že zbirali, zato hitro sestopiva. Na sedlu Portonat komaj pomalicava, tako zagrmi, da sem skoraj bosa odtekla v dolino. Čakal naju je še sestop iz Portonata, no, to je tudi poglavje zase, saj je grapa v začetnem delu tako grda, neuhojena in razbita, da je hoja res muka. Nižje se malo pokori in gre lažje. Mimo koče Grauzaria, nazaj do izhodišča, kjer začne nekaj kapljati, a sva iz "naj-nevarnega", zato mi je bilo vseeno, tudi če me namoči ploha...

Gre za zahtevno turo, ki je naporna v smislu dolžine, ogromno je sestopa, kar pomeni ponovi vzpon, pot izpostavljena, tudi kjer je zavarovana, gre za zahtevne spuste. Grape so neuhojene, strme, potem je tu še vzpon na sam vrh, katerega je treba preplezati, hkrati tudi sestop iz vrha Grauzarie ni enostaven, prav tako končni sestop iz sedla Portonat...AMPAK, ti pa ta vele-tura veliko da, saj je svet drugačen od navajenega, prisili te v zavedanje majhnosti, ter hvaležnosti, da imam-o priložnost narediti in občutiti take poti...nasmeh
30.08.019
naravnost pot za kočo Grauzaria, mi2 zavijeva levo1
najin pristop2
se vidi koča3
od tu je bil prvi krik občudovanja;)4
pa ta kulisa, me je čisto prevzela5
prehod je med stopliči6
pot7
biwak Feruglio8
še daleč je do polic9
prvi spust, malo prečiva, nato ob steni, desno poiščeva markacije10
zavarovani, a ponekod zahtevni spusti11
tu dol sva prišla12
police13
pogled nazaj iz sedla Portonat14
začetna zapora II. stopnje15
pot na vrh16
vrh Grauzaria17
njen možiček že črno gleda18
Čuk, pa Crostis in Pisimonka19
Monte Flop-a, en dan prej stala na obeh vrhovih:)20
sestop iz vrha21
utrinek22
pot23
sestop iz sedla Portonat24
koča Grauzaria25
(+5)všeč
miri2. 09. 2019 23:04:28
Že tvoje opisovanje mi vzame časa,kaj šele vsi tvoji vzponi.Mislim,da si se naužila teh lepih koncev,nam,včasih tako oddaljenih gora.
Čestitke tebi in sopotnikom.
(+1)všeč
rozka2. 09. 2019 23:29:20
Hvala Mirinasmeh...sem se naužila, vsaj do wikenda, hehevelik nasmeh
Meni vzame vse opisovanje, skoraj toliko časa, kot kaka dolga turcamežikanje
(+1)všeč
turbo29. 10. 2019 17:59:57
sobota, 26.10.2019

Nekaj noči pred turo nisem spal, tako željno sem jo pričakoval. Nekaj noči po turi nisem spal, doživetje je bilo tako silno, da sem še sedaj malce tam... Do razpotja pod kočo lagodno ogrevanje, skozi žleb do Portonata naporno zaradi strmega skrotastega sveta, kjer stezica je in je ni, vršni del pa en sam užitek brezpotnega sveta z nekaj težjimi mesti. Balzam za dušo in srce, tudi telesce ni prikrajšano. Božansko nasmeh

https://tubojan.blogspot.com/2019/10/creta-grauzaria.html
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
(+12)všeč
jaz29. 10. 2019 18:22:43
Moja prva tura v Karnijcih davnega 1982 skupaj s prijatelji s katerimi smo delali Pot prijateljstva. S sedla Portonat smo takrat tudi smučali. Kasneje sem bil na Creti Grauzarii še večkrat. Sedaj se pa počasi približujem že 400 vrhu v Karnijskih Alpah. Salve!
(+1)všeč
legenda29. 10. 2019 19:02:30
Bravo in čestitke turbo!
Zelo čustveno doživet opis ture, kapo dol!
(+2)všeč
turbo29. 10. 2019 19:04:33
Hvala nasmeh
(+2)všeč
djimuzl29. 10. 2019 21:34:21
Jaz, čestitke za skor štirstotko nasmeh Bojan, lepa tura, lepo. Si ti tud kaj štel? nasmeh
(+1)všeč
turbo29. 10. 2019 21:45:21
Hvala nasmeh Štejem ne, bi pa šlo s pomočjo bloga, katerega začetek se približno ujema z začetki odkrivanja Karnijskih Alp in njihovega predalpskega sveta. Recimo, da jih bom do pozne starosti obiskoval, potem, ko bom star kot zemlja, pa bom sedel nekje na toplem in jih s pomočjo bloga preštel velik nasmeh
(+6)všeč
lynx16. 08. 2020 19:53:52
Pri kažipotu ob koči piše "non agibile" za 444 "Grauzaria paese" (kar je ločeno od Grauzarie). Začetek s Portonata je izgledal normalen, tako da ugibam, da so težave nižje.
všeč
turbo16. 08. 2020 20:23:25
Bil danes na Cimi dai Gjai, pot CAI 444 je še vedno zaprta in verjetno tako ostane za vse večne čase.

https://www.cai-fvg.it/sentieri-cai-fvg/settore-4-alpi-carniche/s4-444/

Leta 2017, ko smo s klapo prenočili v koči Grauzaria, sem se menil s Federicom, oskrbnikom, o okoliških poteh in je dejal, da je teren na poti 444 tak, da se sproti podira, zato poti ne nameravajo obnavljati. Do Portonata je b.p., na oni strani pa naj bi bil tisti del, ki sodi pod Cengle dal Bec, še kar, tisto kar gre naprej proti Cimadors Altu (in od tam dol v vas Grauzaria), pa je sesuto. Dvakrat sem bil na Cimadorsu in gledal ostanke poti, tisto pod Grauzario (goro) je res žalostno.
(+1)všeč
lynx16. 08. 2020 20:33:07
Potem nas je bilo pa kar nekaj Slovencev tam, ker sva dolgrede srečala še tri turne kolesarje, ki so se mimo koče vračali iz Flopa.
všeč
turbo16. 08. 2020 20:58:35
Jaz sem bil sam ves čas, od vstopa do izstopa Sentiero alpinistico Piero Nobile. Do vstopa so hodili za mano štirje Italijani, ki so šli plezat v Sfingo, potem sem pa med sedlom Forca Nuviernulis in kočo srečal samo en italijanski par, ki je šel gor, verjetno na Sernio. Pri koči vse črno ljudi, eni so sedeli na stopinicah in imeli krožnik v roki. Komaj sem prišel do pijače, starejši oskrbnik je kot navit hodil ven in noter in ven in noter... Običajno na izhodišču "preletim" registrske, danes pa tega nisem storil, je bilo pleha preveč. Še dva, trije tedni in tudi tam bo spet vse prazno...
všeč
bagi22. 06. 2022 10:33:27
Creto Grauzario sva obiskala po krasnem dostopu Cengle dal Bec, ki te okoli riti v varžet dostavi na to lepotico. Izmikal se nama je že nekaj dolgih let, letos pa so nama bile zvezde nakonjene in sva ga z užitkom prehodila.

Ta pot skupaj z ferato Arturo Ferrucci in potjo 444 obkroži pogorje Grauzarie v vsej svoji veličini. A da ne bo pomote, Cengle dal Bec je na določenih mestih daleč od lepe poti. Ogromno sestopa, podrte grape, slabo označena pot, zaporedje napornih vzponov in sestopov iz ene grape v drugo in še kaj bi se našlo.

A vse to ne pokvari vtisa odličnosti nasmeh. Neverjetna divjina in prvobitnost okolja preprosto navduši, pot je domiselno speljana in na ključnih mestih dobro varovana. Nekaj je tudi prostega plezanja do dvojke, kaj hujšega pa ni. Kdor ima veselje do takih poti in izkušnje bo tu vsekakor našel lep izziv.

Podobno je z vzponom na Creto Grauzario. Glavne težave so spodaj, višje je pot lažja. Začetni del marsikdo premaga po vrvi, ki je bila v času najinega obiska tudi vpeta v najnižjem sidrišču. Brez vrvi bi šlo na tem mestu težko že pri vzponu, kaj šele pri spustu.

Obstaja pa tudi slabo viden, a označen prehod dobrih 20m naprej od vrvi. Rdeče pike so tu zbledele in jih zlahka spregledaš. Če jih najdeš, te v višje nadstropje popeljejo čez lep prehod. Dvojka, nič več. Tu se vzpon in sestop lahko opravi brez vrvi, potrebne izkušnje pa so samoumevne. V nadaljevanju sledi še nekaj izpostavljenih poličk in zahtevnost se umiri. Vseskozi je treba slediti rdeče pike, ki te zanesljivo pripeljejo na vrh. Povratek poteka po isti smeri, le da je občutek pri spustu bolj zračen.

Sledil je še sestop proti koči Rif. Grauzaria, kjer sva tudi prespala. Kljub lepem koncu tedna sva bila začuda edina gosta. Oskrbnika sta odlična in sta naju hitro postregla z vsem, kar sva želela. Cene spanja, pijače in hrane so čisto normalne, nič dražje kot pri nas. In da ne pozabim … dobila sva celo brezplačen tuš s toplo vodo nasmeh. Po celodnevni hoji vrhunsko razvajanje velik nasmeh. Več v fotozgodbi ...
Jutranji pogled s parkirišča. Do sem sva se pripeljala po dolini Val Aupa1
Usmeriva se proti koči Rif. Grauzaria, a že pred njo zavijeva v smer bivaka Feruglio2
Z vsakim višincem se nama odpirajo lepši razgledi, tudi vroče je vedno bolj3
Kmalu prideva do prvega dela poti, ferate *Arturo Ferrucci*4
Uvod ni posebej zahteven, jeklenice so novejše z sekcijskimi oznakami5
Na bolj resen del nama ni treba dolgo čakati …6
Med dvema stolpoma vstopiva v čisto drug svet :)7
Prerineva se skozi ožino in občudujeva domiselno pot8
Občudujeva tudi pokrajino pred nama. Vedno znova se pojavi kak stolp9
Pot je sicer zavarovana, čisto povsod pa ne.  Nekaj poplezavanja nama ne uide10
Dvigava se po levem robu podrte grape. Markacije so dobro sledljive11
Zaradi lepega okolja hitro pozabiva na strm vzpon :)12
Greben nad nama. Tukaj na srečo ( ali žalost ) za nas šodrovce ni poti :)13
Bivak Feruglio, daleč od obljudenih poti. Do njega se je treba kar potruditi14
Prav dosti nas letos še ni bilo. Ravno sva izpadla iz prve deseterice :)15
Takoj za bivakom se začne prav posebna pot … Cengle dal Bec16
Začetek ni ravno obetaven. Spustiva se v šodrasto, podrto grapo17
V celoti se bova spustila skoraj 400 m, na srečo ne samo po tej grapi18
Prvo grapo je najbolje obdelati po desni strani, tik ob skalah19
Tam je treba paziti na slabo označen odcep v desno 20
Še vedno nadaljujeva navzdol….21
Sestopa ni ne konca, ne kraja. Sledi vzpon na škrbino sredi fotke22
Ampak najprej se morava še krepko spustiti do potke tam spodaj23
Ko končno doseževa potko se kar takoj začne vrtoglavi vzpon v škrbino24
Ponekod so v pomoč jeklenice, drugod le znanje in izkušnje25
Vsa zadihana prilezeva v škrbino, zajameva sapo in se začneva spuščati na drugo stran26
Značaj poti se takoj spremeni. Tu je svet skal in brez varoval ne bi šlo27
Prehod je stisnjen med strme stene, vzdušje je resnobno28
Jeklenice si sledijo ena za drugo. Zahtevnost ferate je C kategorije29
Atraktivnosti pa pripada še kakšna kategorija več :)30
Nekaj je tudi prostega plezanja do dvojke31
Po dolgem sestopu  greva končno spet navzgor, tokrat po izjemno sitni podrtiji32
Cengle dal Bec se nad to grapo priključi prečni poti 444 33
Sva že na sedlu Portonat in si ogledujeva vstop za Grauzario34
Uporabiva vrv, ki visi iz najnižjega sidrišča. Brez potrebe. Označen vhod v smer je drugje35
Nadaljevanje po poličkah zahteva varen korak in nič strahu pred takim terenom36
Tja gor morava …37
Začuda je višje pot bolje vidna in nič posebej izpostavljena38
Tudi tukaj je dovolj široka za varno napredovanje39
Vršni del zahteva več previdnosti zaradi krušljivega terena in izpostavljenosti40
Ima čudovit razgled in sprejema priporočila za varen povratek41
Midva vsa zadovoljna na vrhu …42
Sledi zaslužena malica ob prelepih razgledih daleč naokoli43
V daljavi Monte Pisimoni in greben do Monte Crostisa. Vsako leto jih obiščeva :)44
Sestop je običajno težavnejši od vzpona in tudi tu ni nič drugače45
Sva kar prav, po tej polički bo treba. V ozadju je Monte Sernio46
Teh globin pod nama  pri vzponu sploh nisva porajtala :)47
Tudi te poličke so videti precej drugačne :)48
Tukaj je slabo označen vstop ali sestop  za smer Grauzaria. Dvojka za gor in dol, brez štrika49
Nadaljujeva proti koči Rif. Grauzaria. Ob pogledu na razsuto melišče pod nama se nama milo stori …50
Vse skupaj je ena sama podrtija vse do stika z potjo *Piero Nobile*. Naprej je občutno bolje51
Lepo se vidi kako strma je ta grapa. Spodaj v daljavi je koča Rif. Grauzaria52
Nižje se spet pojavijo markacije, ki jih v vršni grapi ni zaslediti53
Dober občutek, sva že v fotofinišu.. V koći bova prespala54
Začuda sva edina obiskovalca. Koča je urejena in kar sije od čistoče55
Tudi spalnica je čista, pospravljena in to noč samo najina :)56
Pri večerji pride na čohanje še hišna maskota :)57
Še večerni pogled na najin današnji cilj. Dan je hitro ugašal, midva še hitreje58
GPS sled prehojene poti. Naneslo je 8 kilometrov in 1850 višincev59
(+10)všeč
coffee22. 06. 2022 11:01:38
Kok se vsi bolj kot ne strinjamo v opisu poti. velik nasmeh
(+2)všeč
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki