Naborjetske gore imajo nekaj čudovitih kotičkov in enega od njih smo odkrili tik pred sneženjem
. Za cilj smo izbrali dokaj neznan vrh Cuel dai Pez, po krivici spregledan v množici ostalih. Vrh je odličen razglednik in poln ostankov iz prve vojne.
Kako smo hodili ? Parkirali smo v Kanalski dolini poleg Lužnice in za vzpon izbrali pot 604. Po njej smo zložno nabirali višino proti grebenu do Bele škrbine, oziroma stika z vezno potjo 649. Tu smo zavili desno in nadaljevali vse do vznožja našega vrha. Na Cuel dai Pez ni markacij, je le slabo uhojena stezica, občasno označena z rdečimi pikami. Večjih težav ni nikjer. Z vrha smo se spustili po smeri dostopa.
Naš namen je bil narediti krožno varianto in na ta način prehoditi še tisti del vezne poti 649, ki nam je ostal od prejšnjih zgodb v Naborjetskih gorah. Ravno tu nas je čakalo največje presenečenje
. Ta je v tem delu izjemno lepa, razgledna, polna vojaških ostankov in zanimivih prehodov. Vsa pohvala vzdrževalcem za res veliko delo. Izsekali so ogromne količine ruševje, očistili stezo, na novo opremili varovala in zagotovili zanesljive prehode čez kočljiva mesta.
Še malo reklame, ki si jo Sentiero Battaglione Alpini Gemona, oziroma CAI 649 vsekakor zasluži. Poteka vse od Poldašnje špice ( Jof di Miezegnot ) do sedla Bieliga ( Sella Bieliga ). Skupaj nanese dobrih 17 km bolj ali manj grebenske poti. Hoja po njej je čisti užitek, oznake in varovala urejena. Poteka v visokogorju, zaradi sestave tal podvrženem stalni eroziji in zahteva ustrezno kilometražo v takem terenu. V letu 2018 je bila v celoti prehodna brez posebnih težav. Toplo priporočam
.
Še zaključek. S sedla Bieliga smo se na izhodišče vrnili po poti 603 in na ta način zašpilili klobaso. Za celotni krog je naneslo 18 km in 1500 višincev. Več v fotozgodbi …
Izhodišče Lužnica ( Bagni di Lusnizza ) … 46°29"51.8'N 13°23"04.5'E