1.6.2023:
Začel sem na Konečki planini na Golteh. Je mal drugačen občutek, če začneš turo navzdol in to po terenu, ki ne dopušča napak.
Podal sem se v iskanje Dadijeve jame in še kakšne na tej poti. Mi jo je uspelo takoj najti. Vanjo se nisem splazil saj je bil vhod poln vode. Namen sem imel it še v Konečko jamo a mi zaradi mokrega terena ni uspelo. Tistih zadnjih deset metrov je bilo tokrat prezahtevnih, rabil bi cepin.
Nato sem se spustil do vodne postaje ob Ljubiji in se podal še na sosednji breg le te. Povzpel sem se do Dadijevega jamarskega bivaka in se sprehodil po jamarski poti nad bivakom. Na sedlu me je mikalo povzpeti še na Sv. Križ, a me je čakal še dolg povratek. Sestopil sem po grebenu nazaj v Ljubijski graben.
Vzpon nazaj na Konečko je bil zelo naporen. Na gozdni cesti proti Konečniku sem zgrešil pravo vlako za na Konečko planino in za kazen grizel v strmino po kateri sem ta dan že hodil. Še moja štirinožna spremljevalka Atena je bila zmatrana, ko sva prisopihala na vrh planine. Lepo sva se imela ta dan.
Divji in lepi so ti Dadijevi konci nad Ljubijo. Med hojo sem večkrat pomislil nanj. Že deset let ga ni med nami. Le nekajkrat sva se srečala, tudi smučala skupaj pa je naredil name močan vtis. Lepo so to uredili v spomin nanj.
Lp in varen korak izpod lepih Golte, Janez