Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že bili na Srednji peči (1920 m)?
Glasuj
Seznam forumov / Italija / Dolomiti / Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh

Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh

Natisni
bagi11. 10. 2021 13:19:44
Vsako leto raziščeva kaj novega in tokrat nama je zadišalo pogorje Marmolade. Ne marava preveč množičnih dostopov in temu primerno sva ledenik s Punto Penino gladko izpustila. Namesto tega sva si namislila manj znan predel med dolinama Val di Fassa in San Peregrino. Množic res ni bilo, da bova sama na poti pa tudi nisva pričakovala. Tri dni je trajal najin potep in srečala sva le nekaj domačinov.

Ob zaključku je vse skupaj izpadlo kot krasna krožna varianta. Hodila sva po vse sorte terenu, včasih z rahlim dvomom ali so to sploh še Dolomiti. Veliko obrazov imajo, le ime jim je skupno. Kakorkoli že, po treh dneh se nama je števec ustavil pri 55 km in 5500 višincih. Soglasno sva ugotovila, da se bova še vrnila velik nasmeh. Več v fotozgodbah ...

In kako sva hodila ?

DAN 1 - Pozza di Fassa, Sas da le Doudesc, Sentiero Franco Gadotti, Sentiero Bruno Federspiel

Štartala sva v vasi Pozza di Fassa, kamor sva se zadnji dan tudi vrnila. Po poteh 636, 635 in 617 sva se dvignila na greben Monzoni, obiskala njegov začetni vrh in nadaljevala po Sentiero Franco Gadotti z oznako 630A. Ta pot je mešanica atraktivnih prehodov po strmih pobočjih, večkrat tudi s feratarskimi odseki. Ambient je lep, ves čas čutiš mogočno kuliso okoli sebe. Pot se zaključi na sedlu pod lahko dostopnim vrhom Punta Vallaccija.

Od tam naprej po grebenu vodi pot Sentiero Bruno Federspiel z oznako 616. Je izjemno nevsakdanja, nič kaj dolomitskega videza in se zaključi na Passo delle Sella. Po videzu je kombinacija naše Košute in Karnijske 403, vseskozi polna geoloških posebnosti. Večinoma se drži grebena, le ponekod se umakne na pobočja. Nekateri odseki so strmi, neprijetno izpostavljeni in slabo uhojeni. Različne kamnine se menjavajo kot po tekočem traku. Greben je zaradi svoje lege odličen razglednik, jeseni očitno tudi odličen magnet za meglo nasmeh.

Prvi dan sva zaključila na sedlu Passo delle Selle in prespala v istoimenski koči. Koča Rif. P'so delle Selle ima le 24 ležišč in rahlo naju je skrbelo, če se bo našla postelja tudi za naju. Sploh ni bilo problema. Vse skupaj smo prenočili trije, postrežba odlična kot bi bila koča polna. Tudi sobe so na nivoju, da o oskrbniški ekipi sploh ne govorim nasmeh. Kočo z lahkoto priporočam tudi drugim. Ta dan sva prehodila 15 km in 2200 višincev.

Koordnate izhodišča ( Pozza di Fassa ) : 46.429221, 11.694835
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Pot čisto v začetku sledi smučišču, pri zgornji postaji je potrebna pazljivost1
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh V nadaljevanju markacije obnavljajo, oznak še niso dopisali. Tukaj poteka 6352
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Sva že višje, pri bivaku D. Zeni. Tu se tudi uradno začne Sentiero Franco Gadotti3
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Poimenovana je po alpinistu Gadottiju, tragično preminulem pri rosnih 21 letih4
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Uvod je zanimiv, kar takoj postreže z jeklenicami5
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Kakšen prehod je bolj zabeljen, prav težko  ni6
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Sledi vzpenjanje po strmih travnatih pobočjih, nato sva spet v skalah 7
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Vzpon na začetni vrh grebena. Ta je desno od osnovne smeri8
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Sas da le Doudesc - 2446 m9
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Pogled z vrha na vas Pozza di Fassa, najino izhodišče10
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Greva levo, z desne sva ravnokar prišla11
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Nadaljujeva po slikovitih prehodih, nekje tudi s pomočjo  jeklenic in skob12
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Pogled nazaj na ravnokar obiskani Sas da le Doudesc13
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Vmesni vrh Sas Aut14
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Kar takoj sledi težje nadaljevanje15
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Varovala so odlična. Na teh skobah noga ne more zdrsniti ne levo, ne desno16
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Srečava prehitrega vodnika, ki je popolnoma utrudil svoji stranki17
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Ambient je mogočen, zaradi meglic malce skrivnosten18
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Na sedlo morava. Melišče je iz drobnega materiala in po njem se krasno hodi19
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Megla se je malce razkadila.  Na desnem robu sva ravnokar prišla ven20
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Na vrhu Punte Vallaccije, 2637 m visokem razgledniku21
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Pogled na nadaljevanje. Po tem grebenu poteka Sentiero Bruno Federspiel22
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Najina je pot 616A. Do koče imava še štiri ure23
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Začetek je prijazen, nič posebnega24
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Počasi je greben vedno bolj ozek, prav hitro ne gre več25
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Vedno več je skal, stezica še vedno dobro uhojena26
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Zvezdice, neuradna oznaka poti Sentiero Bruno Federspiel27
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Tu čez so prehodi že krepko izpostavljeni, včasih že komaj vidni28
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Takole to izgleda ...29
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Nato spet sledijo trave, hodiva  po ozki stezici30
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Spust v sedlo Forcela Ricoletta31
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Tu so še oznake za prečno pot, ki povezuje eno dolino z drugo32
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Črna skala, še ena od geoloških prelomnic na tem grebenu33
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Vse je izpodjedeno, steza pa se kljub temu večinoma drži roba34
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Pogled nazaj na delček prehojene poti35
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Potrebno je napolniti baterije :) Prvi daljši počitek danes36
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Okolje se spet zamenja, videz je kot bi hodila po Karnijski 40337
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Nekaj težavnih prehodov premagava s pomočjo varoval38
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Tudi nekaj mostičev se najde39
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Oznaka poti40
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Hodiva po levi strani grebena. Tu ni megle in tudi piha ne41
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Kadar preideva na desno stran naju pričakata veter in mraz42
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Spet sva na levi, tokrat v bolj zahtevnem delu43
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Vedno bolj nama je jasno, da je vse skupaj vojaška pot44
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Punta Alochet z mnogimi obeležji in prepredena s kavernami45
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Hitro najdeva pojasnilo, tukaj so v prvi vojni potekali srditi boji46
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Približujeva se končnemu cilju tega dne47
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Na Passo delle Selle se zaključuje tudi Sentiero Bruno Federspiel48
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Koča Rif. P'so delle Selle tik nad sedlom49
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh Znotraj je izjemno lepa in takoj dobiva občutek domačnosti :)50
Dolomiti Marmolada - po manj znanih poteh MODRA linija - GPS sled prehojene poti DAN 151
(+7)všeč
bbugari111. 10. 2021 14:41:03
Odlično, kot ponavadi... nasmeh
Passo delle Selle, Passo Sella je na poti Val di Fassa - Val Gardena... mežikanje
všeč
bagi11. 10. 2021 15:06:18
Urejeno, thx nasmeh
všeč
bagi12. 10. 2021 12:43:15
DAN 2 - Alta via Bepi Zac, Sentiero de le Cirele, Ferrata Ombretta, Cime de Ombreta

Tu se je malce zataknilo, pot Alta via Bepi Zac je žal v konkretni obnovi ( stanje 2021 ). Je najbolj visokogorski del prečenja in poteka po bivših vojaških poteh. Table o zaprtju poti so vsepovsod. Nisva želela izpasti nepismena buteljna, zato sva poiskala dolinsko obvoznico v smeri prelaza Passo Peregrino. Sentiero de le Cirele z oznako 607 bi dosegla preko Alta vie, midva pa sva se ji v tej obvozni varianti pridružila že malo pred kočo Rif. Fuciade.

Nadaljevanje je z vsakim korakom bolj visokogorsko. S pomočjo številnih serpentin sva premagala obširna melišča in po dolgem vzpenjanju le prilezla do prelaza Passo Cirele. Najprej sva obiskala bližnji vrh Palon de Jigole, nato bolj oddaljeno Ombretolo. Še spust po melišču in že sva bila pri ferati Ombretta. Ta je bolj kratke sorte, težavnosti B/C, varovala so brezhibna. Sledilo je prečenje planote pod Sass Vernalom, vzpon na tritisočaka Ombreta Orientale in še nekaj nižjo Ombreta de Mezzo.

Mimo bivaka Marco dal Bianco sva sestopila na ozko sedlo Passo de Ombreta. Ta predel deluje resnobno, z mogočnimi stenami na obeh straneh. Kako tudi ne, ravno to sedlo ločuje gorovje Marmolada na dva dela. Prvi je tisti od koder sva prišla, drugi je 3343 m visoka Punta Penina, ki se takoj nad sedlom dviguje v nebo. Po poti 610 sva nadaljevala levo v dolino Val Rosalia in še naprej do koče Rif. Contrin. Tu sva prespala. O koči vse najlepše, dodelili so nama celo sobo z lastnim tušem in sanitarijami. Ta dan sva prehodila 20 km in 1700 višincev.
Po dobrem zajtrku zapustiva kočo. Obeta se krasen dan1
Pri koči je začetek Alta via Bepi Zac, žal tokrat zaprte zaradi obnove2
Spremeniva načrte in se po poti 604 spustiva desno proti dolini3
Sedežnica s sedla Passo S. Pellegrino4
Oznake za zaprtje Alta Via Bepi Zac so na vseh dostopih5
Alta via poteka tam zgoraj. Nič hudega, še prideva :)6
Počasi se premikava v stransko dolino Code7
Pastirsko / počitniško naselje okoli koče Rif. Fuchiade8
Najvišji del grebena s tritisočakom Cima dell'Uomo v ozadju9
Po poti 607 nadaljujeva v svet visokogorja10
Najprej morava zlesti na prelaz Pas da le Cirele11
Do njega je treba predelati neskončna melišča12
Ambient je lep, vreme lepo in zrak hladen. Ne rabiva več :)13
Še melišče je odlično za hojo, čisto v nasprotju s pričakovanji14
Takole to izgleda s ptičje perspektive15
Pas da le Cirele, odprejo se nama obzorja16
Redka popotnika gledata na Palon de Jigole, najin prvi vrh17
Na desni slediva ozko stezico 612B na prelaz Pas de Ombetola18
Najin cilj je skoraj tritisočak Ombretola, čisto netežaven vrh19
Čez melišča se pustiva proti ferati Ombretta in to po neki čudni varianti20
Pogled nazaj. Uradno pot sicer obstaja, v realnosti je to spust čez drn in strn21
Vstop v kratko ferato Ombretta. Premaga približno 70 m strme skalne stopnje22
Pogled navzgor. Takole izgleda ...23
Večina ferate je B kategorije24
Nekaj potegov je tudi C . Ti so kratki in odlično varovani25
Ferata pripelje do zgornjih, bolj robatih melišč26
Tritisočak Sasso Vernale. Nanj vodi neoznačena in zahtevna vojaška pot27
Midva si privoščiva njegovo sosedo Ombreto Orientale, ravno tako tritisočak28
Pogled čez sedlo Marmolade na Piz Boe v grupi Sella. Na vrhu se vidi koča29
Obiskat greva še bližnjo Ombreto Mezzo30
Pogled v ozko dolino Val Rosalia z mogočnimi stenami Vernala in Punte Penine31
Spustiva se proti sedlu Passo de Ombreta, kjer je tudi bivak Marco dal Bianco32
Notranjost bivaka  z neverjetnim številom ležišč :)33
Na sedlu je spet polno črnih skalnih gmot. Spominjajo me na strjeno lavo34
Passo de Ombreta, stisnjen med stene35
Dolina Val Rosalia. Slediva pot 61036
Pogled nazaj na sedlo37
Mnogoprstnež :)38
Najin cilj je točno tam kamor sveti sonce :)39
Sva že na pašnikih planine Contrin40
Pogled nazaj. Hodila sva po desni strani meglene zavese41
Samo še fotofiniš :)42
Koča Rif. Contrin, ki naju bo gostila to noč. Odlična izbira :)43
ZELENA linija - GPS sled prehojene poti DAN 244
(+8)všeč
bagi13. 10. 2021 12:46:39
DAN 3 - Passo S. Nicolo, Rif. Ciampac, Ferrata dei Finanzieri, Colac, Sas de Adam, Pozza di Fassa

Že navsezgodaj se je naredil lep dan. Po poti 608 sva se dvignila do sedla Passo S. Nicolo in po 613 nadaljevala v smeri Colaca. Ta predel je izjemno razgleden, potepanje čisti užitek nasmeh. Na Colac sva se povzpela po ferati Finanzieri, sestopila pa po lažji varianti.

Ferata Finanzieri je resna zadeva. Upoštevati je treba konkretno dolžino in C kategorijo težavnosti. Čistega feratarskega dela je dobrih 500 višincev, nekateri deli so lahko naporni. Vrh je zaradi osrednje lege odličen razglednik. Sestopila sva po ne čisto lahki ferati na nasprotni strani gore, atraktivni in dobro varovani. Uporablja se za običajni dostop na vrh.

Na sedlu sva spet ujela pot 613 in po njej nadaljevala do travnatega grebena nad dolino La Mandra z najvišjim vrhom Sas de Adam. Tu sva stala ravno nasproti grebenu prvega dne in krožno zaključevala raziskovanje Marmolade. Spustila sva se do koče Rif. Buffaure in prešla na pot 643. Po obsežnih področjih vetroloma sva se vrnila na izhodišče v Pozza di Fassa. Ta dan sva prehodila 20 km in 1600 višincev.

Za zaključek ...

Veliko sva prehodila, veliko videla in krasno uživala velik nasmeh. Ta predel je malo obiskan, cene v kočah zelo zmerne. Teh je dovolj in zadovoljna sva bila povsod kjer sva prespala ali se samo ustavila. Covid ukrepov ni, nihče ne zahteva *Green pass*, le osebje dosledno nosi maske. Razen Alta vie Bepi Zac sva naredila vse planirano, a v teh dneh se je nabralo idej za najmanj še eno tako potepanje. Zagotovo se vrneva nasmeh.
Od koče se posloviva že navsezgodaj1
Počasi se vzpenjava po poti 608. V ozadju Col Ombert2
Koča Rif. Passo S. Nicolo z imenitnim razgledom3
Krasno potepanje se nama obeta :)4
Slediva pot 613 v smeri Forcia Neigra5
Pot je izjemno razgledna, odpirajo se nove in nove razsežnosti6
V ozadju se sramežljivo odkriva Colac7
Geološka posebnost. Desni vršič je skoraj črn, zlepljen iz različnih kamnin8
Takoj za njim pa spet drug svet9
Colac tokrat namenoma izpustiva. Sestopava v dolino Ciampac10
Dolina ima dve koči,  Rif. Ciampas in Rif. Tiobia del Gaigher11
Pot za vstop v ferato Finanzieri ni kaj dosti označena12
Ferata je iz 80-ih let, obnovljena po zadnji modi. Zahteva kondicijo in izkušnje13
Vstopni del ni težak. Čez kompaktne skale se vzpenjaš ob jeklenicah14
Nekaj je izpostavljenih prečenj, vse dobro varovano15
Po začetnem ogrevanju je že več strmine16
Sedaj gre zares :)17
Množica skob poskrbi za prehod čez navpično stopnjo18
Tej sledi podoben izziv, le precej daljši in za odtenek še bolj pokonci19
Ta preide v izpostavljeno prečenje gladke plošče20
In se nadaljuje z jahanjem skalne ostroge :)21
Za nameček sledi prehod čez globoko skalno poč22
In še zaključno prezračevanje na vetru :)23
Izstop. Presenečena sva zaradi dolžine, zadovoljna s ferato :)24
Polnjenje baterij in uživanje v razgledu25
Tukaj sva hodila včeraj. Na levi Punta Penina, desno najin greben26
Oznake na vrhu za lažjjo varianto sestopa27
Tudi ta ni ravno sprehod28
Ambient je lep, sestop poteka med mogočnimi stenami29
Pot je kar izpostavljena in solidno varovana. Nekaj jeklenic je ohlapnih30
Pogled nazaj na sestopni del31
Tukaj zašpiliva klobaso. Vrnila sva se na znano pot32
Spet se spuščava v dolino Ciampac, le da tokrat ne greva do koč33
Najin cilj je Sela dal Brunech, prehod v dolino La Mandra34
Še pogled nazaj na Colac. V takem okolju poteka ferata Finanzieri35
Sva že na drugi strani prelaza36
Dolina La Mandra37
Nadaljujeva po grebenu proti Sas de Adam. Pogled nazaj38
Pogled naprej proti najinem vrhu. Sas de Adam je visok 2430 m39
Pod njim je smučišče z gornjo postajo pri koči Rif. El Zedron40
Od nje se spuščava do spodnje koče Rif. Buffaure, kjer poiščeva pot 64341
Speljana je po območjih obsežnega vetroloma in je odlično očiščena42
Tale gozdni mož je narejen iz ostankov vetroloma. Visok je cca 10 m43
Pozza di Fassa. Počasi zaključujeva in greva novim izzivom naproti :)44
RUMENA linija - GPS sled prehojene poti DAN 345
(+6)všeč
bagi28. 08. 2023 15:18:10
Leta 2021 sva raziskovala greben Monzonov po poteh Sentiero Franco Gadotti in Sentiero Bruno Federspiel in želela raziskati še greben Costabel po poti Alta Via Bepi Zac. Zaradi njene temeljite obnove sva jo takrat morala izpustiti, po dveh letih pa so jo končno odprli. To je bil glavni razlog, da sva letos ponovno obiskala pogorje Marmolade in v teh krajih preživela nekaj čudovitih dni nasmeh. Poleg omenjene poti sva namreč raziskala še marsikaj kar je v najinem dometu in je bilo logistično smiselno.

In kako sva tokrat hodila ?

DAN 1 - vas Alba, koča Rif. San Nicolo, ferata Kaiserjager, vrh Col Ombert, dolina Val San Nicolo, Sentiero Gino Badia, koča Rif. Passo delle Selle

Prvi dan sva porabila za dostop do izhodišča za Bepi Zac. Seveda bi šlo bistveno hitreje z drugega izhodišča, vendar sva že ob prvem obisku pred leti naredila spisek želja z novimi zanimivostmi. Od teh je zagotovo omembe vredna ferata Kaiserjager, precej zahteven vojaški dostop na vrh Col Ombert. Ferata je malo poznana in je videla že boljše čase. Že vstop postreže z pretrgano jeklenico in prostim plezanjem. Najbolj zabeljen pa je nekaj metrski kamin brez dobrih stopov in oprimkov, pa še jeklenica visi v desno. Konkreten D. Drugače kot z močjo v rokah, molzenjem zajle in kančka sreče ne gre zlahka velik nasmeh. Višje je nekoliko lažje in tako gre vse do razglednega vrha.

Tega sva prečila in se na nasprotni strani spustila globoko v dolino San Nicolo. Ta je v poletni sezoni zaprta za promet, kar je tudi prav glede na množičen obisk. Iz doline sva seveda morala spet navkreber vse do prehoda skozi šivankino uho pod vrhom Pala di Crapela. Tako ozek prehod v širokem masivu redko vidiš nasmeh.

Na nasprotni strani pa sva že zagledala znano kočo Rif. Passo delle Selle, kjer sva tokrat drugič prespala. O koči in oskrbnikih še vedno vse najboljše, cene pa so nižje kot pri nas. Več detaljev o celotni poti še v fotozgodbi ...

Koordinate izhodišča (Alba - parkirišče Ciampac): 46.4584836N, 11.7881242E
Parkirava v Albi na parkirišču za gondolo Ciampac. Cena parkiranja  = 7 € / dan1
Po poti 602 se odpraviva v smeri koče Rif. Contrin, vendar bova že pred njo zavila desno2
Kar takoj na izravnavi naju pričaka sprejem kot se šika :)3
Midva sva še globoko v senci, vršaci pa se bohotijo v jutranjem soncu4
Sva že na poti 648 v smeri prelaza Passo S. Nicolo5
V daljavi gledava najin prvi cilj … Col Ombert6
Levo občudujeva najvišje vrhove pogorja Marmolada, kamor bova šla kak dan kasneje7
Postaven Col Ombert s skromno kočo Rif. S. Nicolo8
Koča je skromna samo po zunanjosti, notri pa presenečena naletiva na urejenost in prijazno osebje9
Po krajšem postanku se posloviva od koče in zagrizeva v strmino10
Pogled nazaj proti sedlu S. Nicolo in vrhu Colac v daljavi11
Pogled naprej na ferato Kaiserjager. Nekaj gornikov že 15 minut tiči na istem mestu. Hmmm ???12
Tudi začetek nama ne vliva zaupanja. S stene visi kovinska lestev, vstopna jeklenica je odtrgana13
He, he, to bo še zabavno :)14
Začetni skok je bil včasih varovan, sedaj je vse prepuščeno iznajdljivosti :)15
Končno se lahko varujeva …16
Jeklenice že dolgo niso bile obnovljene, vendar so zanesljive in prav pridejo na težavnih odsekih17
Marsikje potipava visoki C, poleg tega je skala  gladke sorte s slabimi oprimki in stopami18
To se posebej pozna na mestu, kjer so obtičali gorniki pred nama. Nekaj metrski skok tudi naju pošteno namuči19
Ferata Kaiserjager je v bistvu vojaški dostop na razgledni vrh, a so jo kasneje  na več mestih speljali po drugi trasi20
Stena se je že dolgo nazaj postavila pokonci, težave pa so manjše kot v prvem delu21
Takih atraktivnih prehodov je kar nekaj, tako da z veseljem raziskujeva za naju čisto novo pot22
Iz ferate izstopiva visoko, praktično na samem vrhu23
Col Ombret je odličen razglednik in še vreme sodeluje z nama :)24
Marsikaj sva že prehodila, marsikaj še bova :)25
Že jutri bo na vrsti pogorje Costabele po poti Bepi Zac26
Goro prečiva in na nasprotni strani ujameva  pot 60927
Po njej se bova pošteno spustila v dolino Val san Nicolo, ki je poleti zaprta za ves promet28
Pogled desno na prelaz San Nicolo. Za tistim robom je koča, ki sva jo zjutraj obiskala29
Val San Nicolo. Spustila se bova vse do ceste daleč spodaj30
Baita alle Cascate, oziroma po domače bajta pri res lepih kaskadnih slapovih :). V ozadju najin vrh31
Malo naprej ujameva pot 641, ki naju prek strmih pobočij dostavi nazaj v zgornja nadstropja :)32
Spodaj je bilo vroče, tu pa krasno  pihlja in takoj je vse lepše33
Sploh če pogled počije na takšnih prizorih :)34
Brez dvoma sva že v resnem visokogorju35
Tam čez je najin prehod v drugo dolino. Slediva pot Gino Badia z oznako 640A36
Kmalo naju pričaka opozorilni znak za zavarovano pot. Jeklenice so videti čisto nove37
Tam gor bo treba ….38
Skala začuda dobro prime in vzpon je pravi užitek :)39
Nekaj prehodov je izpostavljenih in varovala kar prav pridejo40
Napeta kot struna, zajla seveda :)41
Najlepši del poti, ozek prehod med navpičnimi stenami42
Na drugi strani ugledava kočo, kii naju bo gostila to noč43
Najprej sledi še strm spust s škrbine ...44
Pogled nazaj. Prehod med dolinama je v tej škrbini45
Pogled na grebensko Alta Via Bruno Federspiel, prehojeno pred nekaj leti46
Prijazna koča Rif. Passo delle Selle, ki naju gosti že drugič47
Pred kočo je oznaka za začetek poti Alta Via Bepi Zac. Tu bova šla jutri48
Prišla sva ravno pred večerjo. Ni nas veliko, dnevni gostje so že davno odšli 49
GPS sled prvega dne. Prehodila sva 16 km in 2000 višincev50
(+10)všeč
bagi29. 08. 2023 12:19:38
DAN 2 - Koča Rif. Passo delle Selle, pot Alta Via Bepi Zac (oba dela), prelaz Passo da la Cirele, koča Rif. Contrin, povratek v Albo

Čakala sva dve leti in dočakala. Pot Alta Via Bepi Zac so končno obnovili in midva sva na njenem začetku. Je logično nadaljevanje poti Franco Gadotti in Bruno Federspiel in hkrati tudi najbolj zahtevna. Tudi najbolj vojaška, brez dvoma. Na teh grebenih sta si stali nasproti Avstroogrska in Italija in pot je bila nadelana za takratne potrebe. Na srečo se je ohranila do današnjih dni, saj je v celoti gledano pot par excellence nasmeh.

Tukaj je na mestu opozorilo. Alta Via Bepi Zac ima dva dela in dva precej različna značaja. Prvi del poteka od sedla Passo della Sella do razpotja Forcela del Ciadin. Ta del je vsekakor zahteven, vendar tudi odlično varovan in ne predstavlja posebnega problema izurjenemu gorniku. Na tem razpotju vodi v dolino pot 637B.

Drugi del se nadaljuje naravnost naprej in vodi mimo Forcele Uomo in Forcele di Laghet proti prelazu Passo de la Cirele. Ta del je neprimerno zahtevnejši od prvega, slabše uhojen, bolj izpostavljen in predvsem manj varovan. Določeni odseki zahtevajo vso pozornost, ker tam napak enostavno ne sme biti. Pot je označena, čeprav na Forceli Uomo ni vse najbolj razumljivo. Tu se pojavlja kup markacij različnih starosti in smeri, zato nama je šele v drugem poskusu uspelo ujeti pravo smer velik nasmeh.

Alta Via Bepi Zac toplo priporočam, vsekakor pa si je dobro najprej ogledati fotozgodbo in komentarje pod fotkami. Pot namreč ni za vsakogar. Midva sva jo zastavila kot del dvodnevnega raziskovanja, drugače pa je najbolj enostaven dostop s sedla Passo di San Pellegrino. Od tam je tura izvedljiva v enem dnevu.
Alta Via Bepi Zac … grebenska pot po frontnih linijah prve vojne ... 1
Iz te smeri je njen začetek kmalu nad kočo Passo della Sella2
Pogled nazaj na greben Costabel, ki sva ga prehodila 20213
He, he, da ne bo pomote …  tukaj ne poteka Giro:)4
Kar takoj se pojavijo številni vojaški objekti5
Pogled naprej na udobno pot. Čaka pa naju še vse kaj drugega :)6
Eden od številni predorov skozi grebenske roglje7
Še vedno je vsepovsod polno ostankov zaklonišč8
V to smer greva. Greben je vedno bolj strm, pot postaja izpostavljena9
Takole te preseneti predor za predorom. Nekateri so kratki …10
Nekateri pa daljši in brez svetilke ne gre11
Pot nikoli ni dolgočasna. Včasih je težko verjeti, kje vse so našli prehode12
Varovala so obnovljena in jih je na težavnih mestih dovolj13
Med stolpi :)14
Hodiva in se čudiva. Neverjetno, kje vse poteka pot15
Grebenčkanje :)16
Pogled na ravnokar prehojen greben …17
V takih luknjah so živeli vojaki. Vse je prevrtano, vse povezano18
Eden od označeni vrhov. V njegovi okolici je polno ostankov bodeče žice19
Nisva niti na četrtini poti. Še dolg dan je pred nama :)20
Neverjetno,  les je  po stotih letih še vedno ohranjen21
Ta rov je prav poseben, le da tega še ne veva :)22
Kaj kmalu naju spravi na kolena in to za dlje časa :)23
Avstroogrska prva bojna linija. Kmalu pogruntava zakaj tako ...24
V bližini je še eden od označenih vrhov, vsi pa imajo svoj pomen iz prve vojna25
Avstroogrski minerski jašek. Nekaj deset metrov naprej so namreč imeli položaje Italijani26
Midva greva svojo pot  ….27
Hmmm, tole je pa že bolj resno. Preventivno prezračiva varovalna kompleta28
Jeklenice so napete, skob dovolj in pri prečenju stene nimava težav29
Celo skalo so podprli, da se ne sesuje na pot :)30
Varoval je vedno več in brez njih ne bi daleč prišla. Ni čudno, da so rabili 3 leta za obnovo poti31
Zaklonišče s kuhinjo in hranilnikom za vodo32
Nekaj malega sprostitve pred nadaljevanjem ...33
Eno od najbolj nenavadnih zaklonišč, kar sem jih kdaj videl. Vklesano je v živo skalo34
Tudi do njega je speljana zavarovana pot35
Tja gor bo treba …36
Vhod je obnovljen, znotraj pa so postavili zbirko fotografij iz  prve vojne37
Takole pa je speljan sestop po drugi strani izdolbenega roglja38
Pogled nazaj …39
Pomemben razcep na Sforceli del Ciadin. Od tu naprej Bepi Zac dobi popolnoma drug značaj40
Pot je označena kot *Sentiero per Esperti* in s tem se popolnoma strinjam41
Začetek drugega dela ni nič posebnega, se pa takoj vidi ožja, slabše uhojena stezica42
Sedaj gre zares …43
Hočeš, nočeš se ponižno skloniva …44
Kmalu naletiva na gladke plošče in na srečo so prehodi varovani. Dober znak za vnaprej :)45
Stalno se menjata apnenec in vulkanska kamnina rjave barve46
Jeklenice so nove, kakšnih ostankov starih pa ni videti. Očitno je glede na staro stanje nekaj varoval dodanih47
Povsod jih seveda ni in precej je odvisno od lastne iznajdljivosti in izkušenj48
Odsek za pretegovanje zakrčenih nog :)49
Ojoj, tole pa ni ravno spodbudno. Očitno vreme ni poslušalo napovedi :)50
Prav posebna oznaka poti ... P02. Na zemljevidih je ne zasledim51
Na hitro naju zagrne megla. Tega si na tej poti res ne želiva in upava, da je to le začasno52
Na drugi strani grebena je bolje in hkrati tudi vedno bolj zahtevno53
Kje neki bova prečila ta masiv ? 54
Pogled nazaj na pot55
Dobrih 60 m visok Torre California. Pot gre tik pod njim56
In se nadaljuje v istem stilu tudi naprej :)57
Za redka varovala sva večkrat izjemno hvaležna58
Pred nama je Cima dell'Uomo, najvišji vrh v grebenu59
Sama sva, okoli naju pa tišina in popolna divjina60
Skromno zatočišče in oznake poti, večina kaže v isto smer. Preseneti naju oznaka *Sentiero Alpinistico*61
Tu vlada zmeda z markacijami. Nekatere so celo prebarvane s sivo barvo, smernih tabel ni62
In tako zaideva v uradno nemarkirano smer za Cima dell'Uomo. Kompass zemljevid niti poti nima vrisane, kaj šele markirano63
V dobri veri da sva na pravi poti grizeva v zagruščeno strmino :)64
Vse skupaj je vedno bolj divje, a še vedno slediva redke markacije. Odcep za Cimo dell'Uomo šele pričakujeva :)65
Celo kak kovinski stop se najde in pa obroč za poteg čez skale66
Pri vzponu čez to podrtijo je še nekako šlo, sva pa vesela, da nama tu *ni treba* sestopati. Pomota :)67
Preblisk resnice tik pod vrhom Cima dell'Uomo.  Nisva na Bepi Zac in vračati se  bova morala po isti poti68
Fotka pove vse, ostalega pa raje ne komentiram :)69
Tole je prava smer. Če bo kdo hodil tod okoli, bo to brv opazil globoko pod prej omenjenim zatočiščem70
He, he … meni je šlo bistveno težje :)71
Tole je pa precej resna zadeva. Pot preči izjemno strmo, od plazovin izjedeno  podrtijo brez možnosti varovanja72
Jeklenica je šele na nasprotni strani, vmes pa gre korak za korakom v zelo počasnem posnetku73
Zanimivih prehodov ni ne konca, ne kraja. Okolje je skrajno divje, ampak midva sva navdušena :)74
Čeprav se na močno izpostavljenih mestih večinoma nahajajo varovala, je vseeno potrebno paziti na vsak korak 75
Na podrtiji se premikajo tudi konkretne skale,, zato so traso raje speljali malo višje76
Kaj neki je za naslednjim ovinkom ?77
Zagledava lep pozdrav, ki raztegne usta do ušeš :)78
Sva na Sforceli de Laghet in tu se najtežji del poti zaključi79
Preostane nama še drobljenje grušča pod nogami v dolino Val da la Tascia80
Komaj opazna oznaka za Alta Via Bepi Zac. Smernih tabel  ni in zaradi turistov je bolje tako. 81
Pogled nazaj. Ozka stezica vodi tja, od koder sva ravnokar prišla82
Melišče e polno ostankov iz prve vojne. Tudi obledele kosti se najdejo83
Vzpenjava se na prelaz Passo da la Cirele. Od tam sledi samo še spust84
Sva že čez rob. V dolino slediva pot 60785
Levo se nahaja včerajšni Col Ombert s ferato Kaiserjager86
Za nama Sforcela de la Marmolada, preko katere se bova povzpela na Punto Penio87
Vračanje po urejeni poti je pravi balzam za noge po dolgem dnevu88
Rif. Contrin. Tu sva prespala 2021 in imela odlično izkušnjo :)89
Še pozdravček v slovo od starih znancev :)90
Parkirišče v Albi. Za dva dni parkiranja plačava 14€. Avtomat deluje na žetone91
GPS sled drugega dne. Za 17 km in 1100 višincev zahtevne poti sva porabila skoraj 12 ur92
(+13)všeč
panda29. 08. 2023 14:49:26
čestitke obema predvsem za ideje in kaj sta "zlezla". nasmeh
Vajine potopise, ki so izdatno založeni s fotografijami res berem z užitkom. mežikanje
(+5)všeč
saram29. 08. 2023 18:02:21
Čestitke obema. Res uživam ob fotografijah in branju.
(+2)všeč
bagi30. 08. 2023 09:07:33
Hvala nasmeh. Upam da sva komu približala lepe poti v bližini bolj slavnih vršacev. Tu ni množic, vse ki sva jih srečala lahko preštejem na prste.
(+2)všeč
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki