Dolomiti Puez Odle - med prijaznimi velikani

Dolomite Puez Odle sva podolgem in počez raziskala že pred časom, vsega zaradi logistike seveda ne. Tokrat sva po krožni poti obiskala še dva čudovita razglednika nad dolino Badie, štartala pa kar iz domače vasi. Poti so urejene, dobro označene in lahko sledljive. Način označevanja je malce poseben, a se ga hitro privadiš.

Med drugim sva obiskala tudi kočo Rif. Puez, kjer sva prejšnjič prespala. Takratna izkušnja z oskrbniško ekipo ni bila najboljša, kar je v Dolomitih izjemna redkost. In ne samo najina. Tokrat je popolnoma drugače. Ekipa je nova, kljub zaključku sezone še vedno izjemno prijazna. Priporočam . Več o celotni poti še v fotozgodbi …

Koordinate izhodišča ( La Villa ) : 46.581702, 11.897374

lepo vidva sta pa zmeraj okrog na krasne potepanje neglede države ali hribovite verige, lepe korake vama še dolgo naprej

Hvala, hvala Alessio . Nama so taka doživetja bolj pomembna kot tisto na bančnem računu .

Bagi to si pa lepo povedal.
Meni je tudi v veliko veselje brati vajine prispevke, lahko rečem, da so najboljši. In se jih veselim še vnaprej.
Hvala!

Skupina Puez-Odle se je zgodila konec septembra. Že lep čas sem jo imela v mislih, ker se mi zdi izjemno zanimiva za turne vragolije, še posebej ekstravaganten je spust po žlebu Val Scura med Sassongherjem in Ores de Sassongher, ki zahteva na poti v dolino tudi spust po vrvi. Primeren je za zelo dobre turaške navdušence - lokalec mi je povedal, da je bila zadnja sezona slaba, predzadnja pa tako dobra, da je žleb presmučal brez 'abzajla'.

Moj potep se je zgodil v kopnih razmerah, a ker je tik preden sem prispela v Dolomite zapadel sneg, sem ga tu in tam srečala za vzorec in povsod je bil spremenjen v ledene zaplate. Kljub temu mi ni povzročal nevšečnosti.
Mimo koče Gardenacia sem jo mahnila pod ostenjem Para dai Giai proti Sassongherjevemu sedlu, malo pred njim zavila desno na strmo melnato pot in obiskala koti 2615 m in 2635 m, ki ponujata ne zgolj fantastičen pogled na Sassongher in njegov SV stolpičast greben, ampak tudi na vulkanu podobni stožec Col dala Soné, ki sem ga dosegla po spustu na pode, s katerih sem nadaljevala po brezpotno-robatem svetu do vrha. Brezpotnost v smislu orientacije ni ovira za dosego vrha, samo golenogriza se ne smeš braniti. Sestopila sem proti severu, ga polovično obkrožila in se končno spet priključila markirani poti, ki me je privedla do koče poimenovane po najvišjem v gorski skupini. Mimo 'martinčkarjev', ki so uživali v pijači in jedači, sem jo ubrala na omenjeni vrh, Piza de Puez, in si sproti ogledala nadaljevanje na malo poznani vrh Muntejela. Ko sem dosegla njegov najvišji kamen sem se znova razgledala proti vzhodu. Do naslednjega 'neznanca' Ciampani ni bilo daleč. Končno sem imela vse zastavljeno v malhi, zato sem se spustila mimo Col Toronn-a (ni tisti nad kočo Jummy, ki meri 2655 m) in nadaljevala po zelenih poljanah mimo mnogih svizčevih lukenj do koče Gardenacia ter naprej proti 'civilizaciji'.

Gorska skupina ni tako obljudena kot marsikatera druga na področju Dolomitov, a zato nič manj zanimiva. Morda je ravno vsled tega še toliko bolj...

Piz de Puez – 2913 m

Piz de Puez je skoraj hišni vrh osrednje koče v skupini Puez, imenovane kako drugače kot Rifugio Puez . Kljub višini je lahko dostopen, zato se nanj lahko poda vsak z nekaj kondicije. Pot je speljana v številnih serpentinah, zato ni naporna, niti kaj dosti izpostavljena.

Midva sva se nanj odpravila iz La Ville, točneje izpred cerkve Santa Maria Assunta. Najprej sva se po poti 11 odpravila do koče Rif. Gardenaccia, ki je letos dobila nov prizidek. V njem sta večja kuhinja in nove sobe. Od koče sva nadaljevala še vedno po 11-ki vse do neizrazitega vršaca Piz de Gherdenacia. Pot do tja je čudovita, odprta in zelo zložna. Mimogrede sva bila na vrhu, ki pa je kljub majhni višini razgleden.

Sledil je rahel sestop po poti z oznako 1 do koče Rif. Puez. Tam se je očitno zamenjal oskrbnik in koča si je prislužila naziv najdražje od številnih, ki sva jih obiskala v Dolomitih. Dražja je tudi od območja Sassolunga in Sextencev, vključno s kočo Locatelli v osrčju Treh Cin. Kaj dosti ljudi pred kočo ni posedalo, morda tudi zaradi visokih cen.

Na Piz du Puez sva se povzpela po edini poti dostopa z oznako 14. Krasno vreme in lahen vetrič sta nama dala krila in hitro sva bila na vrhu. Ta je odličen razglednik in ob krasnem vremenu se je videlo daleč naokoli. Sledil je še kratek počitek in povratek mimo Sassongerja. Več v fotozgodbi …

Koordinate izhodišča (La Villa): 46.5817328N, 11.8973897E

Piz de Puez (21/7/2024)

V apartmaju se obujem v gojzarje in vzamem pot pod noge. Do cerkve ni daleč, nad njo udenem peš pot. Do koče Ütia Gardenacia in nekaj naprej mi je bila pot domača, že prehojena, naprej po "enki" do koče Ütia Puez še ne. Vreme zjutraj nebeško, res pravljično, gor grede vse do vrha Pueza niti ni bilo (pre)vroče. Med kočama sem bil skoraj sam, samo eno nemško govorečo družino sem srečal ino prehitel. Tudi pred kočo Puez bolj malo ljudi, sorazmerno zgodnja ura pač. Razgledi takšni, da sem tudi glasno zastokal od same lepote, še dobro, da ni bilo nikogar blizu. Nad kočo Puez ovce s pofarbanimi zadki, več rdečih kot modrih, rdeče sem poimenoval premična markacija (rdeča "rit" in bel kožuh). Od koče do vrha je šlo hitreje kot sem predvideval, seveda se vsled tega nisem pritoževal. Na vrhu precej časa sam, kot od stvarnika pozabljen, kratek čas pa v družbi treh domačinov, gospe ino gospodov. Razgledovanje en sam užitek, tudi zato,ker sem se v teh koncih nekaj malega že potepal in mi je bilo precej bližnjih in nekaj manj bližnjih gora že domačih. Več po imenu, kot tistih že obiskanih. Potem pa sestop, kjer sem na začetku le tega ugotovil, da se je vreme poslabšalo in da gre še na slabše. V koči Puez nazaj grede gneča, zato nadaljujem dol ven, s pospešenim korakom radi vremena. V Gardenacii se odžejam, tik pred tem za Sassongherjem useka strela, jaz happy, da sem že tako nizko. Nato pa dol ven, vmes malce grmi, pade par kapelj dežja, zapiha, jaz pa v nekakšnem "slovmoušnu", kot da ne bi videl, da je vreme vse slabše. Za kazen me četrt ure pred domom namoči do kože, a me to kaj pride ne gane.

Poti b.p., markacije ino smerokazi kot se šika.

Čudovit potep, ki kar kliče po ponovitvi v nekem drugem letnem času, s precej drugačno opremo

https://tubojan.blogspot.com/2024/07/piz-de-puez.html