Kljub jutranji megli se je napovedal krasen zimski dan, kot naročen za hojo v bližnji hrib, ven iz meglene doline, zato sva jo odrinila proti Homu, 605 v/m; izhodišče pri Gasilcu v Matkih; slaba urica sprehajalne poti po cesti, ob uživanju v lepih razgledih in fotografiranju, naju je pripeljala do Dragovega doma na vrhu Homa, ki se je kar kopal v toplih sončnih žarkih. Vzponi so blagi, nič naporni, primerni za družinske popoldanske izlete. Kljub temu, da je dom menda zaprt, naju je oskrbnik že med potjo potolažil, ko je pridno »šodral cesto« na ovinkih, da se bova lahko pogrela in dobila kaj za poplaknit grlo; res pričakal naju je nasmejan, iz dimnika se je lepo kadilo in naju povabil na toplo; ker nama je godil sonček, sva raje ostala zunaj, pa nama je prijazno prinesel na klopco celo »tapicirngo« za pod ta zadnjo, in krasne borovničke, za povrhu pa nama je še obrazložil hribovje naokrog; resnično vse pohvale vredno
; hvala, že dolgo nisva srečala tako prijaznega in srčnega oskrbnika!! Ja pa še slikice, da vas malo zamika na Hom, saj je res imeniten razgled po bližnji in daljni okolici..