Dražgoška gora

Danes me je spet povleklo na kolo in sicer sem se po nekaj letih spet povzpel na Dražgoško goro in užival v vožnji po poteh Jelovice. Iz Železnikov se odpeljem do Rudna. Tu grem levo in se po lepi makadamski cesti povzpnem do križišča na Rastovki. Ta del je bil danes zelo neprijeten za kolesarja, saj je bilo ogromno avtomobilskega prometa (gobarji) in posledično prašenja. Zavijem desno proti Rovtarici in po kakšnih 50m še enkrat desno na gozdno cesto, ki pelje na Dražgoško goro. Pot je lepa in ves čas poteka v senci gozdov. Od začetka se rahlo vzpenja, po krajši izravnavi pa prideta na vrsto dva bolj strma odseka, ki sta na najbolj strmih delih asfaltirana. Največji naklon je bil kar 27%, a nasrečo kratek. Vmes pa občudujem razglede, ki se mi odpirajo proti jugu. Kmalu sem dosegel najvišjo točko Vratni rob, ki sem jo izkoristil za krajši počitek pri gozdarski koči. Sledi spust z nekaj odseki vzpona. Po kar nekaj km zagledam na skali oznako za planino Kališnik in zavijem levo v smeri proti planini. Planina je zapuščena in nadaljujem proti razgledni točki, ki je tudi priljubljeno vzletišče za jadralne padalce. Od tu je tudi izjemen razgled na dolino. Sledi pa samo še uživaški spust do Dražgoš in naprej v dolino. Res prijetna tura. Pa še malo statistike: prevoženih 32,5km in 926 višinskih metrov. Čas vožnje pa 2 uri in 15 min.