Dreiherrnspitze (3499)

Bivak sva zapustila še v mraku. Pot naju je vodila na Vorderes Umbaltörl, sledil je rahel sestop po italijanski strani na Hinteres Umbaltörl, tako sva zaobšla nepomemben vrh Ahrner Kopf. Po sklanih odstavkih in snežiščih sva se povzpela do ledenika Altahuskees, kjer sva se ustrezno opremila in preko ledenika in krajših skalnih kopnin prišla do snežne uravnave, ter preko živega ledu do Schulterja - Rame, ter po snežni vesini na sam vrh gore (italijansko Pico dei Tre signori, Vrh treh gospodov). Občutki izjemni, razgledi razkošni. Z vrha sva nekaj časa sestopala po ledeniku Althauskees, zatem sva preko skalnatega pobočja (mestoma I.II.)prečila na ledenik Umbalkees, kjer sva se ponovno ledeniško opremila in navezala. Sledilo je dolgo prečenje do Regentörl (Deževna vrata), potem pa sestop po ledeniku do Simonysee, ter naprej po ledeniški moreni do koče Essener - Rostocker hütte. Malo sva se odžejala in odšla po Maurertal v dolino in tako zaključila Grande Course.

Vzpon na Dreiherrnspitze je zelo resna, zahtevna, predvsem pa izredno dolga in naporna tura.