Ferata Terza Cengia je bila velik dolg od lanskega leta. Takrat naju je sestop po podrtem melišču s Punte Fiames tako namučil (
tukaj), da nisva imela nobene želje po nadaljevanju v smeri omenjene ferate. Letos so se zvezde obrnile drugače. Izbrala sva drugo izhodišče, bolj zgoden odhod in doživela izkušnjo, ki jo bova z veseljem ponovila
.
Ferata je vojaškega izvora, kot večina drugih v tem okolju. Po policah preči nekaj nabrušenih špic pogorja Pomagagnon in prav neverjetno je, kako so vse skupaj speljali. Pričakovala sva zagruščene in izpostavljene prehode nad globokimi prepadi, kar je resnici na ljubo tudi res. Nisva pa pričakovala, da je ferata na vseh ključnih mestih odlično varovana in občutka nelagodja nisva imela prav nikjer. Tudi zahtevnost ni velika, ferata dosega največ A/B kategorijo. Je pa zato užitkarski vtis krasen in jo lahko samo toplo priporočam
.
Po izstopu iz ferate sva obiskala še nezahteven vrh Punta Erbing v bližini, nato pa začela s povratkom v smeri izhodišča. Poteka po poti Sentiero Attrezzato Zumeles, ki ni najbolj enostavna, prav posebej težka pa tudi ne. Na sedlu Forcella Zumeles se ta pot zaključi in preide v res lepo mulatjero z oznako 205. Ta naju je pripeljala do Son Force. Že drugič v nekaj dneh sva obiskala še istoimensko kočo v bližini, ki ima odlično ponudbo in nizke cene. Sledil je spust po poti 203 v bližini smučišča in zaključni obrat v smeri izhodišča po poti 206. Ta v zaključnem delu poteka po visokem in zračnem macesnovem gozdu, kjer je hoja čisti užitek. Še prideva
.
Koordinate izhodišča (Brite De Larieto) : 46.550965, 12.175823