Ferate okoli Gardskega jezera

Ferrata Rio Sallagoni:

https://simsoneblog.wordpress.com/ferrata-rio-sallagoni/

Ferrata Colodri:

Ferrata Colodri je speljana na vrh Colodrija-400nm nad mestom Arco,poleg Rive del Garde.
Izhodišče je pred avtocampom Arco in že takoj po prestopu ceste naletimo na prve smerokaze kateri nas usmerijo proti ferrati po poti med skalnimi balvani na katerih je tudi plezalni vrtec.Po 10 minutah pridemo do začetka jeklenic katere nas po gredinah vodijo v ključih do vrha ferrate.Ferrata je družinska in temu primerno lahka,nejveč težavnost B.Pozornost velja nameniti gladki skali in pa času v katerem jo obiščemo.Večji del dneva je izpostavljena soncu in je v poletnih mesecih kar vroče.Če jo obiščemo letno primernemu času,se lahko okrepčamo tudi s figami katere rastejo ob poti.Ferrata je zelo obiskana,tudi z otroci tako da potrpežljivost ni odveč.Še najtežji del je na izstopu iz katerega stopimo na položno pobočje hriba Colodri.Markacijam sledimo do križa na vrhu in nadaljujemo sestop po poti proti cerkvici Maria di Laghel.Od tam se po poti pod gradom spustimo v mesto Arco in ob cesti nazaj na izhodišče.Za vzpon in sestop potrebujemo cca 2h.Ko smo že v Arcu si oglejmo stari del mesta,kateri je bil nama zanimiv zaradi koncentracije trgovin s pohodniško in plezalno opremo.Cene v trgovinah svetovno znanih firm s tovrstno opremo so enake cenam v Sloveniji ali celo nižje.

Svoje potovanje po Lobardiji in Trentinu sem zaključil na sloviti ferati Rino Pisetta - bom pisal kar pod to temo, čeprav je od Gardskega jezera oddaljena cca 25 km.

Dostop je od krožišča v Sarche-ju, mimo dvorane športov (za dvorano se začnejo table). Zaradi ograjevanja parcel je začetek bolj čuden, a k sreči tabel ne manjka. Do vstopa je cca 200 višinskih metrov.

Zavedati se je treba, da so ferato Rino Pisetta postavili leta 1982. Čeprav je bila vmes večkrat prenovljena (stari klini so večinoma odrezani), pa je ključni problem zlizana skala. Tudi obutev z odlično gumo večinoma ne pomaga. Zato se je večkrat treba opreti z nogama direktno na plato in vso težo na roke. Posledično je občutek težavnosti večji!
Najtežja je vstopna stena, takoj prvi metri D in kmalu zatem še E del. Tudi v drugem delu je ferata precej navita (ponekod do D, občutek D/E). Vmes so seveda tudi lažji prehodi (A/B). Najlepši je zračni zgornji del. Kot rečeno je zaradi zlizane skale včasih prav problem poiskati del skale, kjer čevelj prime, kot je treba. Za nameček poteka ferata velikokrat ob širokih počeh, v katero pa se zlahka ujame noga (raje ne ugibam, kaj se takrat zgodi). Najslavnejši del proti vrhu ne preseže D. Od tam naprej so stvari enostavnejše (nikjer več kot C).

Od klopce na vrhu se pot spusti mimo vasi Ranzo, kjer zavijete levo in takoj za majhno kapelico še enkrat levo. Sledimo najprej kolovozu, potem stari makadamski cesti in nato poti vedno v smeri nazaj proti Sarcheju (označeno). Na koncu sledi spust čez kratko steno z vklesanimi stopnicami ter za njo po gozdu do izhodišča.

S PD Železniki sem šel dva dni-sobota in nedelja -22.-23.06 v Italijo plezat ferate Arco. Štartali smo že ob 3.zjutraj iz Železnikov.Nato je sledila kar okrog 500km dolga pot preko Italije-Trst-po Padski nižini mimo Verone.Tam smo se usmerili na sever prek Brenerrja proti mestu Arco k Gardskemu jezeru. Žal smo kar dve uri čakali v predoru-katastrofa -v dveh vrstah.In še proti jezeru smo se pomikali bolj po polžje,pa še nevihte so sledile.Po planu bi morali iti že tekom dopoldneva na ferato Dell Amicizia.Seveda smo bili veliko prepozni, pa še vse preveč mokro je bilo.Tako, da smo si po namestitvi v hotel sprehodili po mestu Riva del Garda in se povzpeli na grad Bastione -452m. Ga trenutno obnavljajo.Sledila je koča in cerkvica Sv. Barbare. Koča je bila žal zaprta in tukaj s pirom ni bilo nič. Pred kočo je odcep na desno za že omenjeno ferato-kamor je bil narejen plan.V nedeljo pa smo se že zelo zgodaj odpeljali v vasico Biacesa,kjer je izhodiščeza ferate v tem delu Arca. Šli smo na ferato F .Sussatti in na vrh Cima Capi.Od tam pa po ferati M.Foletti do koče . Od koče pa še na bližji vrh Cima Rocca. Ta vzpon na ta vrh je še posebej zanimiv , ker gre pot preko vojaških rovov iz I. sv.vojne-obvezna je uporaba lučk.Ven se celo pride po lestvi. Tudi tu imamo jeklenice.Dol smo se vrnili po levi poti mimo cerkvice Sv. Giovanni, ki je poleg koče. Koča je tu delovala in je imela veliko obiska. V dobri uri smo bili na izhodišču. Za spremembo od sobote je bilo v nedeljo prelep sončen dan.

Ferati Fregio in Ginestre:

https://simsoneblog.wordpress.com/ferrata-fregio-e-ginestre/

https://tomazsarc.blogspot.com/2022/11/gardsko-pogorje-28-31102022.html

Ni čisto aktualno...ampak je kot razumem ta tema bolj mišljena za ideje/opise. Je pa res, da se tja načeloma ne hodi v hribe sredi poletja...je prevroče

Ferata Gerardo Sega: na V pobočjih Balda, obrnjena torej stran od jezera. Težavnost do B/C. Posebnost je, da je je znaten del "pod streho", pod orjaškim spodmolom

Ferata Via dell`Amiciza: na italijanskih forumuh se pobosto delajo norca, da sploh ni ferata. Hja...z neskončnimi lestvami res zgleda bol kot adrenalinski park...brez vstopnine in brez osebja Ponuja paspektakularne razglede na Gardsko jezero.

Za info: ferata Che Guevara je bila zaprta, baje bo nekje do julija

https://trobec.blogspot.com/2024/06/prvomajsko-garsko-jezero-284-152024.html