FERRATA BOCCHETTE CENTRALI-Dolomiti di Brenta

Po kavici v koči Brentei sva ob 7h krenila proti koči Alimonta.Do koče sva potrebovala 1:30h,potem pa sva na skalnih podih pod kočo na jutranjem soncu pozajtrkovala.Od koče sva šla po poti št.323 na sedlo Bocca dArmi 2749m.Z vzhodne strani na sedlo pripelje tudi zelo zahtevna ferrata Felice Spelinni.Takoj na sedlu se začne ferrata Bocchette Centrali ki je po mnenju obiskovalcev kraljica ferrat v Brenti ali celo v vseh Alpah.Po sistemu navpičnih lestev splezamo na ramo in že smo na ozkih prepadnih policah vzhodne strani vrha Torre di Brenta 3008m.Nadaljujemo po dobro varovanih policah in naenkrat se nam izza ovinka pokaže stolp vseh stolpov,Campanile Basso 2883m.Pogled na stolp in okolje je tako čudovit,da je občutke ki te prevzemajo težko opisati.Po policah sva nadaljevala proti jarku ki prereže vrhova Torre di Brenta in Sfulmini 2910m.Na mestu pred vstopom v jarek je na drugi strani dobro vidna izstopna polica.Pred vstopom v jarek sva slišala da nama nasproti prihajajo ljudje in ker je srečanje na ozkih policah težavno sva jih počakala.Čakala pa sva kar dobrih 10 minut ker so se dolgo slikali.Slika iz konca jarka koder sta vidni obe polici je motiv kjer se naredi največ slik na tej farrati.Moram priznati da je slika iz jarka res fantastična imela pa sva še to srečo da so se spodaj privlekle meglice ki so sliko še začinile.Po policah in tudi skozi preduh sva nadaljevala proti stolpu Campanile Basso.V stolpu so bili dobro vidni plezalci.Okolje je zelo čarobno in tudi skalne tvorbe so takšne da se sprašuješ kako lahko klubujejo fiziki.Pot se nato začne spuščati proti sedlu Campanile Basso in pri sestopu je potrebna previdnost ker tu pa pot ni povsod varovana.Pri sestopu opazimo tudi kamnito Madonno ki jo je izklesala narava.Pri prestopu ozkega jarka je v primeru snežišča potrebna dodatna previdnost,v zgodnji ali pozni sezoni pa je potrebna tudi zimska oprema.Na sedlu pridemo na zahodno stran polic v steni Cime Brente Alte 2960m.Police so tu še bolj ozke in vijugajo okoli stebrov in jarkov.Na mestih koder je zmanjkalo police so namestili lesene mostičke.Globoko pod nami je dolina Val Brenta Alta in globina je res impozantna.Polica se nato razširi in na enem mestu se lahko osvežimo z vodo ki priteče direktno iz stene.Po strmih lestvah se spustimo na snežišče pod sedlom Bocca di Brenta 2549m in ferrata je zaključena.Ferrata je res slikovita in pohodniku nudi veliko užitkov.Ker tudi ni pretežka jo vsako leto obišče veliko pohodnikov.Pohodniki vstopajo na pot z obeh strani,po mojem mnenju je pot lažja če vstopimo na sedlu Bocca di Brenta vendar pa je v nasprotni smeri sigurno bolj doživeta.Za ferrato sva potrebovala 4h.Preko sedla sva šla do koče Pedrotti e Tosa 2483m in si tam privoščila počitek.Pot sva nadaljevala po poti Sentiero Palmieri Alto št.320b proti koči Silvio Agostini 2410m.Zgornja pot Palmieri je bolj slikovita in razgledna od spodnje vendar je na koncu varovana tudi z jeklenico ampak nič težjega.Preko sedla Noghera sva vstopila v zatrep doline Val dAmbiez in pod Cimo Cedo 2757 nadaljevala prečno pot proti koči.Do koče Agostini sva potrebovala 2:30h.V koči sva imela rezervacijo polpenziona s prenočiščem po ceni 40€ s popustom.Po 10 urni hoji današnjega dne se je najbolj prilegel topel tuš-3,5€ za 5 minut.Kočo Agostini so prenovili in je res zelo lepa,bila pa je tudi popolnoma polna.Po odlični večerji sva obiskala še kapelico in drugi dan potepanja je bil zaključen.