Gladki lašt 2100m

V slovarju SSKJ, naj bi bila lašta polica v skalovju, porasla s travo.
In vzpetinice s tem imenom se pri nas nahajajo v Zgornji Komni.
Ker mi je jeseni 2014 zmanjkalo časa, da bi obiskal vse tri (dva z imenom, eden je samo kota z enakimi značilnostmi), sem se zavestno odločil, da ponovno obiščem te brezpotne, divje, zaraščene kraje.
Po vplačilu šestih evrov se podam čez most in preko Komarče v dveh urah dospem do koče pri sedmerih j. Po dobrem čaju (1.80€) nadaljujem po dolini triglavskih jezer in pravočasno skrenem levo proti Velikem Špičju. Na vrhu naletim kar na veliko skupino, ki je bila dobro razpoložena. Malce poškljocam, se odžejam in nadaljujem po grebenu na zahod. Tik pred Brdi sestopim z grebena in najprej obiščem Mali lašt 2050, Debeli lašt 2098 in zadnje se polotim še neosvojenega Gladkega lašta 2100.
Na Sidartinem zemljevidu Bohinj je črtkano zarisan sestop do markirane povezovalne poti in jaz sem sklenil, da jo najdem in se je poslužim, kajti časa za morebitno iskanje sem imel še na pretek. Kot rečeno, začnem sestopati zahodno z omenjenega hriba, pri tem se poslužim naravne prelomnice, ki me privede skoraj 300m nižje. Poti seveda nisem našel in začela se je borba z ruševjem in vrtačami. Oddahnil sem se po dobri uri, ko sem naletel na markirano povezovalno pot med Velikimi vrati in Lopučnico. Pri odcepu sem se odločil za Komno, tako, da sem turo zaključil z dvojno zašpinjeno klobaso.
Ponovitev mojega sestopa z Lašta nikomur ne priporočam (razen morebitnim poznavalcem), saj je bitka z ruševjem ¨na nož¨.