Istega dne, ko so na vzhodnih pobočjih nad Planico negodovali nad opremo nekaterih pohodnikov
, sem – ravno nad nasprotno stranjo doline – svojo radovednost pasel po manj »instantni«, krožni poti okoli Glav, poraščene skupine vrhov pod Visoko Ponco.
Ob letalnici sem se vzpel do ceste nad skakalnicami in kasneje, tik pred njenim spustom k Belemu potoku, zavil na vlako na desni strani. Ob njenem zaključku sem poiskal stezo na levi (možic) in se vzpel po gozdnatem pobočju navzgor. Pot kmalu preči zgornji del (suhe) struge Belega potoka in se nato vzpenja po široki, poraščeni grapi pod Glavami. Je dobro sledljiva, zaradi lepe »okljukaste« izpeljave pa ni naporna.
Na križišču poti na sedelcu pod Glavami (ostale smeri: Tamar in Vratca) se odpravim po zaraščeni potki na najvišji vrh Glav, kjer sem razglede proti vzhodu moral poiskati med koprivami in rušjem…
Po krajšem počitku se spustim nazaj do križišča poti, kjer se podam na staro pastirsko stezo (del PP) v Ovčjo stran – krnico s krasnim macesnovim gozdom na njeni vzhodni strani. Ko se približa večji grapi pod Visoko Ponco, kjer lahko občudujemo šilasto obliko Turnčev, se v levo (proti severu) odcepi potka (možic), ki preči vzhodna pobočja Glav.
Omenjeno stezo sem opazil ob zadnjem obisku teh koncev, ko pa sem jo kasneje zasledil tudi na enem od zemljevidov – ki je potrdil tudi njeno povezavo s potjo PP iz Planice – sem se odločil, da jo »preizkusim«.
Začne se kot večinoma dobro sledljiva prečnica, ki se do svojega "izteka" zlagoma spusti za dobrih 200 višinskih metrov; manjše orientacijske težave nekje olajšajo možici, drugje je treba pač večkrat pogledati
Da je pot vsaj malo oskrbovana, priča tudi na pravem mestu odžagana veja ob prečenju (edinega) podrtega drevesa na njej. Poteka v smeri jug - sever, se kasneje obrne tudi proti vzhodu, nato pa spet preide v prej omenjeno smer. Preči nekaj grap, prehod skozi nekatere od njih pa je zahteven, saj varoval na poti ni (z izjemo ene jeklenice, ki pa ni več zanesljiva) – skala je večinoma krušljiva in šodrasta, potrebna je previdnost. Razgledi proti vzhodu so s te poti lepši kot z vrha Glav, do ponovnega stika s potjo PP (tokrat na planiški strani), pa sem potreboval slabo uro hoje.
Ob spuščanju po ozki, z listjem posuti in občasno izpostavljeni poti proti Planici, sem kmalu ugotovil, da se nahajam preblizu Belega potoka in s tem na lovski stezi, ki vodi v bližini njegovega desnega brega, PP mi je med spustom »ušla« nekam na desno
Sicer dobro sledljiva lovska steza pa je zahtevala kar nekaj telovadbe, ne samo ob prečenju dveh večjih vetrolomov, ampak tudi posameznih dreves na poti, kjer je bilo potrebno padle orjake prejahati ali se plaziti pod in med njimi
Na teh mestih je sicer prehod olajšan, a le z najnujnejšimi »žagastimi posegi«. Malo pred ravnino sem se spustil še do Belega potoka, kjer sem se tik pred njegovo ponikvo še malo osvežil.
Lep in ne prevroč dan.