Jutro v Logarski z soncem obsijanimi vrhovi je obetalo čudovit dan. Avto pustim v Logarskem kotu.
Vzamem čevlje in ugotovim, da nimam nogavic. Tako nataknem gor kar fivefingerse in vzamem zraven še ene. Trava in zemlja sta bili še mokri od dežja prejšnji dan. Me je na začetku kar malo zeblo v stopala.
Šumenje slapov Zabrložnice me je zvabilo v njen kanjon. Lepi in težko dostopni so ti slapovi. Pri spodnjem se odločim za vzpon po levi mimo solnice, ker je bolj razgledno. Strmo pa tako, da se ni treba nič sklanjat za oprimke.
Pri oknih nadaljujem po lepo nadelani lovski poti na Zabrložnico. Občutek, da mi je raziskovanje ob slapovih pobralo kar dosti moči me odvrne od vzpona na Savinjek in grem zato kar proti Matkovem oknu. Tam se še toliko povzpnem, da se že vidi greben.
Naenkrat me hkrati prevzame občutek vznemirjenja, tesnobe in negotovosti, češ kako mi bo šlo po grebenu. Zamenjam vlažne fivefingerse za suhe in že nadaljujem naprej. Kmalu občutki postanejo spet tisti pravi. Lepo mi je šlo. Še sam sebi sem se čudil, ko sem tako lepo zmogel kak plezalni problem. Vzpon na tretji stolp sem opravil kar direktno nanj. Mi je lažje kot na macesen ali skozi okno. Držanje grebena me je stalo tudi kar nekaj prask po nogah zaradi ruševja. Da sem se izognil snegu v Latvici sem šel do markirane po grebenu nad njo. Je kar nekaj garanja.
Markirana na Mrzlo goro je po tem grebenu pravi sprehod. Varovala so vsa ok, le drobirja je po minuli zimi na poti kar dosti.
Sestopil sem čez Okrešelj, ki ponuja tudi veliko lepega. V eni od grap si je našel mesto za počitek mlad kozorog, v steni Mrzle so trije plezalci uživali v težki smeri, v Turskem žlebu si je nekdo ogledoval razmere v njem, v višavah pa je užival padalec.
Pod slapom sem si dolgo ohlajal noge v bistri Savinji in se za zaključek še sprehodil po Poti po Logarski do avta.
Lepo se mi je dogajalo tam gori in upam, da še kdaj.
Lp in varen korak vsem izod lepih Golte, Janez
